Raje star sem, star z muziko

Rock glasba šteje že več kot šestdeset let, njeni preživeli interpreti in interpretke pa še več. Tudi občinstvo se je postaralo, a tudi vedno dopolnjevalo s svežimi silami. Čeprav je v rocku in sodobni popularni glasbi največ pesmi o ljubezni, velika večina še o mladosti, smo poskušali najti nekaj takih, ki jemljejo v razmislek zorenje, staranje in leta, ki sledijo mladosti.



Ko bom ostarel in izgubil lase,

precej let od zdaj,

mi boš še pošiljala voščilnice,

flašo vina za rojstni dan?



S temi verzi se začenja znamenita skladba When I'm Sixty-Four skupine The Beatles, ki jo je ta uvrstila na prelomni album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band pred petdesetimi leti. Zanimivo je, da je to ena od prvih skladb, ki jih je napisal Paul McCartney, in sicer ko je imel 16 let. Besedilo o skupnem staranju avtorja s svojo izbranko je klasična skladba o staranju. Na repertoarju skupine The Beatles je bila od zgodnjih let in so jo praviloma izvajali, ko so ojačevalci crknili. Producent albumov Beatlov George Martin in eden od največjih beatlologov Mark Lewisohn sta prepričana, da se je McCartney odločil, da bi to pesem posneli, ko so v začetku decembra 1966 začeli snemati album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, saj je tistega leta njegov oče dopolnil 64 let. Da bi pesem zvenela bolj starčevsko, so jo ozaljšali z zvokom klarineta, ki je bil, predvsem zaradi Bennyja Goodmana, simbol glasbe staršev baby boom generacije.

V slovenščini pa je prva pesem, ki mnogim pride na misel, prelepa balada Adija Smolarja Daleč je za naju pomlad, ki prav tako opeva skupno ljubezen in skupno staranje, ki prinaša uteho na stara leta in preganja osamljenost.



Daleč, daleč je za naju pomlad,

leta prinesla so jesen.

Daleč, ko dekletu sem govoril: Rad te imam.

In ko bil jaz fant sem njen.

Daleč, daleč je za naju pomlad,

mi za mladostjo je hudo.

A ne bi hotel sam postati spet mlad,

raje star sem, star in z njo.

Rock'n'roll glasbo, ki je nekako nastala v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja v predvsem črnskih predelih ameriških mest, so šele s pojavom belega Billa Haleyja in njegove spremljevalne zasedbe Comets ter njihovo izdajo pesmi Rock Around the Clock, prvič 20. maja 1954 in nato spet maja naslednje leto, zakoličili v leto 1955 kot rojstno leto te popularne glasbene zvrsti. Sicer so pesmi rock'n'rolla nastale še prej, nekateri imajo za prvo uradno rock'n'roll pesem Rocket 88 iz leta 1951, ki jo je izdal Ike Turner s svojimi Kings of Rhythm, vendar pod imenom Jackie Brenston and his Delta Cats.

Vsekakor so zgodnje rock'roll pesmi predvsem slavile spolnost, mladost, svobodo, avtomobile in še več mladosti. V bistvu je bila in je še vedno večina rock'n'roll glasbe oziroma rock in številnih izpeljank sodobne popularne glasbe namenjena predvsem mlajšemu občinstvu in zato je tudi mladost prevladujoča tematika.

Vendar pa čas neumorno melje in nekoč mladeniči so postali resnejši, odrasli ljudje, kmalu nato še starši in nekaj let pozneje stari starši, redki celo prastarši. Od nas se je pravkar poslovil Chuck Berry, poosebitev rock'n'rolla, človek, ki je izumil pravo formo rock'n'roll pesmi in dal kitari v rocku sloves oboževanega in fetišiziranega inštrumenta. Umrl je v 91. letu, ob 90. rojstnem dnevu pa je napovedal izid novega albuma. Snemal ga je zadnjih nekaj let, vendar izida ni dočakal. Je pa dobesedno do konca še vedno vsaj enkrat na mesec nastopal s svojo skupino. Album Chuck, ki bo izšel 16. junija, je napovedal s singlom Big Boys o odraščanju in mladostnosti, ki ti jo zagotovi rock'n'roll.



Upam, da ...

Gotovo poznate skladbo My Generation, ki jo je energičnim mladostnikom, kot je bil sam, posvetil takrat 20-letni britanski skladatelj in kitarist Pete Townsend modovske zasedbe The Who. Postala je eden od najbolj himničnih rockovskih napevov, predvsem zaradi znamenitega stiha – I hope I die before I get old – upam, da bom umrl, preden ostarim. Seveda gre za umetniško svobodo, kajti nihče ni pričakoval, da bo Townsend prostovoljno odšel, ko bo dopolnil 30 let. Je pa ta skladba viralno okužila svet in številna družabna omrežja, in sicer v različici britanske upokojeniške skupine The Zimmers, ki je najstarejša v zgodovini sodobne in nesodobne popularne glasbe. Vodilni pevec Alf Carretta je imel ob snemanju več kot 90 let, skupaj pa zasedba sešteje kar tri tisoč let!

Ko je dokumentarist BBC Tim Samuels želel posneti dokumentarec, kako v Veliki Britaniji obravnavajo starejše ljudi, se je odločil, da bo iz številnih osamljenih duš po domovih za ostarele naredil rock skupino. Seveda so se temu posmehovali vsakič, ko je spregovoril. Ko pa je idejo predstavil lastniku založbe Neilu Reedu in producentu skupine U2 Miku Hedgesu, se je vse spremenilo. Uredili so, da so starostniki odšli na snemanje v studio Abbey Road, kjer so ustvarjali Beatli. Ko je 40 povsem svežih rockerjev in rockeric, ki prej niso imeli glasbenih izkušenj, posnelo pesem My Generation skupine The Who, pa se je premaknilo. Edino Joan Bonham je imela nekaj glasbenih izkušenj, in sicer ker je njen sin John Bonham razbijal po bobnih v zasedbi Led Zeppelin. Če to kaj šteje. Skupina je leta 2008 izdala prvenec Lust For Life in kar trije singli so se uvrstili visoko na britanske lestvice. Najvišje, na tretje mesto, so se prebili s priredbo diskoidne pesmice dueta LMFAO's Sexy and I Know It. Skupina se je poimenovala po hojici za starejše, ki ji tam pravijo Zimmer frame.



Nikoli prepozno

Kot kaže, vendarle ni nikoli prepozno za rock'n'roll, kar nam v spomin pritegne naslednjo skladbo, ki je tudi pogosto citirana, in sicer Too Old to Rock 'n' Roll: Too Young to Die! britanske skupine Jethro Tull. To je tudi naslovna tema devetega studijskega albuma skupine, ki je izšel leta 1976. To je zadnji konceptualni album skupine Jethro Tull, ki sledi zgodbi Raya Lomasa, starajočega se rockerja, ki je ostajal slaven, ker je sledil spremembam glasbenih slogov.

O večnem najstniku, ki ignorira leta, je pronicljivo skladbo napisal Zoran Predin Bolj star, bolj nor, z večnim stihom – To je najljubša od mojih pubertet. Nekatere pesmi o staranju so povezane predvsem z odraščanjem, kajti glasbeniki in glasbenice postanejo očetje, matere in zapustijo mladostna leta brezbrižnosti. To v pesmih Growing Up na svojem prvencu Greetings from Asbury Park, N. J., iz leta 1973 in Glory Days s svojega najuspešenejšega albuma Born in the U. S. A. iz leta 1984 lepo opisuje tudi ameriški rockerski velikan Bruce Springsteen, ki s 67 leti tudi ni več rosno mlad.

Bolj ali manj rockovskih pesmi, ki spregovorijo o odraščanju in staranju, ni prav veliko, pa vendar, ko sem pobaral znance na družabnem omrežju, naj zapišejo, katere se jim zdijo take sorte, so zapisali zelo zanimive predloge, ki jih navajamo v seznamu primernih pesmi o zorenju. Ena od prvih je bila It Was a Very Good Year Ervina Draka za zasedbo The Kingston Trio, svetovno pa jo je proslavil Frank Sinatra. Večni mladosti se je zapisal tudi kanadski rocker Brian Adams v pesmi 18 Till I Die. To je bil tudi naslov albuma, ki ga je predstavil pri nas na koprskem stadionu leta 1996, ko je prvič nastopil v Sloveniji.

Glasbenike in glasbeno občinstvo najeda čas, glasba pa ostaja sveža, se prenavlja, obnavlja in mnogim pomeni svetlo točko ne le njihovega odraščanja, temveč življenja v celoti. Glasba zagotovo krepi duha in telo ter zna zapolniti praznino, tudi tisto, ki pride z leti.