Tiskane izdaje
Napisati kaj pametnega o živem nastopu črnogorskega glasbenega zunajsrediščnika Ramba Amadeusa je vedno izziv. Sinoči je v ljubljansko Cvetličarno pritegnil veliko število oboževalcev, kajti to je bil Koncert za fene, kot ga je poimenoval. In dvorana je bila polna radovednežev, njegovih oboževalcev, nekateri med njimi pa so s seboj res prinesli fene.
Koncert je Rambo Amadeus začel odet v skorajda klovnovski ali pa mogoče poslovni polcilinder ter lični črno-bel črtast suknjič. Njegovim nenadnim spremembam melodij pesmi, ritma in sloga so izvrstno sledili člani spremljevalne skupine Two Winettous & One More. Two Winettous sta baskitarist Miroslav Tovirac in bobnar Saša Ranković, One More pa je klaviaturist Vojno Dizdar. Danes pa bodo nastopili v mariborskem klubu Satchmo.
Zasedba je ponudila dejansko glasbeno predstavo, neke vrste jazzovski stand-up, kjer je Rambo zabaval tako s šalami in nakladanjem kakor tudi s svojim virtuoznim igranjem kitare. Povabil nas je v svojo osebno realnost, kajti precej šal in besedil ter improviziranega nakladanja namreč nameni sebi. Prav tako je občasno z obdukcijsko natančnostjo in balkansko sočnostjo analiziral tako »dobre stare čase« Jugoslavije kakor »novi red« Evrope, v katero drvijo še druge balkanske države. Prvi del koncerta je bil poln take govorne predstave s poudarjenimi jazzovskimi in improvizacijskimi elementi ter nekoliko rocka, popa in folka. Nekatere pesmi je predrugačil skorajda do neprepoznavnosti, vanje vpletal svoje druge pesmi ali pa razvpite fragmente jazzovskih, klasičnih ali pop skladb.
V drugem delu pa so prevladovale skladbe z ustaljeno in urejeno melodiko in ritmiko, za katere je Rambo »presenečeno« dejal, da če bi vedel, da ima občinstvo raje take pesmi, ne bi brezveze težil v prvem delu koncerta. Ves čas je bil zelo komunikativen in občinstvo je vedno znova zlahka prepričal v prepevanje refrenov.
Seveda pa tudi brez daljših zgodb ni šlo. Tako smo med drugim izvedeli, kako bedno je v Črni gori, da so morali prav njega poslati na Evrosong. V dolgi in napeti zgodbi pa smo tudi izvedeli, da je pravi in resnični razlog za njegove turneje tihotapljenje ocvirkov v dvojnem dnu njegovega kombija, kajti če je kilogram ocvirkov v Črni gori šest evrov, v Sloveniji pa 18 evrov, je to izvrstne posel, ki se mi ni moč upreti. Tako je priznal, da so njegovi koncerti le krinka.
Prav tako je tudi pojasnil precej preprost recept, kako postati mednarodna glasbena zvezda. »Bil sem lokalna glasbena zvezda, z razpadom Jugoslavije pa sem postal mednarodna glasbena zvezda, ki prejema honorar v devizah,« je ponosno in samovšečno poudaril.
Dveurna eksplozija zvoka in besed ni pustila nikogar hladnega, njegove bistre hudomušnice pa so mogoče celo na trenutke zasenčile njegovo glasbeno plat. Rambo Amadeus je bil tudi tokrat enako drugačen kot prejšnjič in kot bo verjetno tudi v prihodnje.
