Tiskane izdaje
»Ja, morda bom šla zdaj malo po trgovinah,« je v smehu odgovorila na moje vprašanje, ali rada nakupuje obleke. »Moje zadnje nakupovanje je bilo prav v Ljubljani, rekla sem, da bom šla samo malo na ogled, a sem odšla s kar nekaj vrečkami. Morala sem se nagraditi za naporno delo,« se je še enkrat zasmejala. Naporno delo so bile seveda priprave na turnejo, v sklopu katere Severina obiskuje glavna mesta nekdanje skupne države. S spektaklom, ki so ji ga pomagali ustvariti Tomaž Pandur in plesalci Maestro, bo v Ljubljani nastopila 30. maja. Na pogovoru je bila zvezdnica kljub vročini in vetru videti brezhibno.
Režiser turneje je Tomaž Pandur, plesalci so iz skupine Maestro, vadili ste v Sloveniji. S koncertom v Stožicah se pravzaprav vračate domov?
Začeli smo pred štirimi meseci, vsak je delal na svojem koncu, videe in kostume so delali v Beogradu, srečevali smo se nekje na poti, komunicirali prek skypa. Z Anžetom (Škrubetom, vodjo skupine Maestro, op. p.) in Tomažem smo se prvič srečali v Ljubljani in že na prvih vajah smo videli, da razmišljamo podobno, da imamo podobno energijo. Ko pa smo imeli prvo vajo vsi skupaj na Reki, smo od vznemirjenja vsi začeli jokati. Vedeli smo, da smo naredili nekaj dobrega. Še zdaj delamo z enako energijo.
Predstavljam si, da želi imeti pevec na turneji vse pod nadzorom, a režiser, kot je Tomaž, verjetno tudi želi biti glavni. Kdo je šef na turneji, vi ali on?
Vse se je začelo, ko sem se decembra v Ljubljani srečala s Tomažem. Tu sem snemala silvestrski program, kjer sem videla Maestro. Tomažu sem rekla, da sem videla fante, ki bi lahko šli z menoj na turnejo. On je rekel, da bi lahko delali vsi skupaj. Bila sem navdušena, sem njegova velika oboževalka. Tako Tomaž kot Maestro so slovenska blagovna znamka. Zato nikoli nisem razmišljala, kdo je glavni. Če sodelujejo nadarjeni in pametni ljudje, s tem nimajo težav, želijo se le naučiti še česa novega. Vsi smo šefi, to je naša predstava.
Toda kako ste združili »pandurjevsko« estetiko in plesne, na trenutke celo latino ritme s svoje zadnje plošče?
Morali boste priti na koncert in se prepričati v živo (smeh).
Zakaj boste nastopili v Stožicah in ne v Križankah? Izjavili ste, da so Križanke eno vaših najljubših koncertnih prizorišč.
Razmišljali smo o tem, a v Križankah sem vedno delala manjše koncerte, produkcija ni bila tako obsežna, ni bilo toliko plesalcev. Moj zadnji koncert v Križankah je bil čudovit, a zdaj nastopamo v arenah, tudi v Zagrebu in Skopju je bilo tako. Preprosto je dobro, da ta koncert vidi več ljudi.
Pred kratkim je v Zagrebu nastopila Beyoncé, ki je na zadnji turneji prepovedala fotografiranje, na voljo je le nekaj uradnih fotografij. Tudi z vaše turneje smo videli večinoma uradne fotografije …
Če na nekem projektu delaš tri ali štiri mesece, imaš svojo vizijo, kako naj bi bilo nekaj videti. Fotografija, ki je posneta iz napačnega kota, lahko pošlje v medije napačno podobo, morda fotograf niti ni pravi fotograf. Mi smo fotografije posneli na glavni vaji na Reki, posnel jih je izvrstni slovenski fotograf Aljoša Rebolj. Naredil je fantastične fotografije, ujel je trenutke, ki pokažejo pravo sliko koncerta. Potem nismo imeli nobenih težav, vsi so objavili naše fotografije (smeh).
Ste res zahtevali umik posnetkov zadnjih koncertov z Youtuba?
Ne, nisem.
Za vaš prejšnji album smo večkrat slišali izraz turbofolk, na aktualni plošči pesmi zvenijo bolj plesno. Zakaj tokrat niste sodelovali z Goranom Bregovićem?
Oba z Goranom sva bila presenečena nad izrazom turbofolk. On je svetovna glasbena zvezda, zaznamoval je temelje rokenrola v Jugoslaviji. Jaz pa sem šansonjerka, kantavtorica. A ko sva ustvarjala, sva bila kot otroka, ki se igrata, in ko smo posneli pesem Gas gas, se je našel nekdo in napisal, da je to turbofolk. To se je razširilo, kot se razširi prej omenjena napačna fotografija s koncerta. Med mojimi albumi ima ta najboljšo produkcijo, narejen je iskreno. Goran ni delal na prvo žogo, pesmi so zahtevne. Potem sem dobila nove pesmi, spoznala sem Miloša in Filipa (Roganovića in Miletića, op. p.), ki sta naredila večino novega albuma, in bilo bi mi žal, da tega ne bi objavila, ker so pesmi res dobre. Z Goranom pa bova gotovo še sodelovala, bil je tudi na koncertu v Beogradu.
Ali še ima vpliv na vašo glasbo? Je v času nastajanja plošče poslušal pesmi z novega albuma?
Zame je običajno, da glasbeniki pridejo v studio in poslušajo. Vselej za mnenje vprašam ljudi, ki jim zaupam, ljudi, katerih mnenje mi je pomembno. Prej sem o tem vedno govorila s pokojnim Đorđetom Novkovićem. Ko sem na primer prvič sodelovala z Goranoma, ko je naredil aranžma za pesem Moja štikla, sem poklicala Đorđeta, da bi ga vprašala, kako se mu zdi.
Vaši videospoti so bili sicer vedno polni seksapila, a v zadnjem času je vsak video bolj seksi od prejšnjega. Kot da bi želeli nekaj dokazati.
To je odločitev režiserja, oni pa radi vidijo ženske tako (smeh). Delali smo tudi spot za Grad bez ljudi, v katerem sem noseča, zapeta do vratu, to se mi zdi še bolj zanimivo. Sicer pa nimam težav s tem, imela sem jih, ko sem bila mlajša. Takrat nisem imela rada visokih pet, čeprav sem jih nosila že pri petnajstih. Verjetno jih zato nisem marala. Niti nisem mislila, da je treba nositi minice, zares sem jih začela nositi šele, ko sem jih dopolnila trideset. Prej mi je bilo vse to težko. Zdaj pa verjetno želim to nadomestiti. V zasebnem življenju sicer ne nosim mini kril ali vročih hlačk. Ko si na odru, pa si lahko daš duška, seveda v mejah. Sicer pa je pomembna notranja energija, ki ni povezana s tem, ali pokažeš malo več nog ali dekolteja. Vse prihaja od znotraj, tam človek nosi strast.
A kljub seksi nastopom vas od nekdaj obožujejo predvsem ženske. Vidijo vas kot ikono.
Ali pa kot tekmico (smeh). Tudi jaz imam rada ženske, mislim, da so lepše, pametnejše in pomembnejše, čeprav tudi brez moških ne bi mogle živeti. Teme na albumih so ženske, ženske to čutijo in se v tem prepoznajo, zato je 90 odstotkov mojega občinstva žensk.
Če se še enkrat vrneva k Beyoncé, videli smo fotografijo malega režijskega stolčka s turneje za njeno hčer. Imate tudi vi kaj podobnega za Aleksandra?
Midva s Tomažem imava vsak svoj stol za turnejo, pričakujem še enega za Aleksandra (smeh).
Kako je biti na turneji zdaj, ko imate majhnega otroka?
Dobro sem se organizirala, imam srečo, da opravljam delo, ki ga imam rada in ga lahko opravljam, kjer hočem in kadar hočem. Zadnja dva meseca je urnik res natrpan, a on potuje z mano.
Zanimanje za vaše zasebno življenje je veliko. Mi vas ne bomo spraševali o tem, zanima pa me, kateri verz z zadnjega albuma najbolje opiše Severino v tem trenutku?
Ovo če biti dobra noć, predosjećam (smeh). (Čutim, da bo to dobra noč, op. p.)
Pred nekaj leti ste zastopali Hrvaško na Evrosongu, letošnji izbor se bliža. Spremljate dogajanje?
Nič ne spremljam, vem, da bodo za Srbijo nastopila tri dekleta, za Hrvaško ne vem …
Nastopile bodo klape.
Aha, točno, nisem slišala pesmi. Je dobra?
Je, če so vam všeč klape. Kako se vi spominjate Evrosonga?
Bilo je super, tam smo se znašli po naključju, nisem pričakovala, da bo Štikla zmagala. Neverjetno je, kako je tam vse organizirano glede tehnike, uigrani so do popolnosti. In lepo je, ljudje pridejo z vsega sveta in se veselijo.
