Slovo Lorina Maazela, dirigenta z najlepšo tehniko na svetu

Slavni dirigent, cenjen gost tudi v Ljubljani, je včeraj umrl v starosti 84 let.

Objavljeno
14. julij 2014 13.45
*mzl* LORIN MAZEEL4.RGB
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Iz Washingtona je svet obkrožila vest, da je v starosti 84 let umrl svetovno znani ameriški dirigent Lorin Maazel. Nekajkrat je bil cenjen gost tudi v Ljubljani; najprej kot šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia iz Münchna, nato pa je leta 2006 odprl Ljubljanski poletni festival z Newyorško filharmonijo.

Tedaj se je srečal tudi s tedanjo županjo Danico Simšič, v Križankah pa na sprejemu po koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z Darkom Brlekom, direktorjem Festivala Ljubljana. Kasneje sta se še nekajkrat srečala in načrtovala gostovanja na Ljubljana Festivalu; tako sta se novembra lani srečala v Erevanu v Armeniji in bila skupaj gosta pri tamkajšnjem predsedniku države.

Maazel je prišel tudi na festival Pendereckega v Varšavo leta 2012, kjer je Darko Brlek igral Koncert za klarinet poljskega skladatelja Krzysztofa Pendereckega. Maazel je bil svetovljan in je k nam rad prihajal, sprejet pa je bil kot pravi dirigentski kralj!

Maazela so poznali vsi ljubitelji novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov, saj je bil po Karajanu njihov stalni dirigent, dokler niso sprejeli cikličnega dirigiranja najboljših dirigentov na svetu.

Maazel je bil čudežni otrok, violinist, ki je začel solistično kariero že kot otrok. Rojen je bil v Parizu 6. marca leta 1930. Najbolj se je profiliral kot umetniški vodja dunajske Državne opere (med letoma 1982 in 1984), kjer pa je debitiral s Fideliom že leta 1964. Prav Državna opera je prva med glasbenimi ustanovami sporočila vest, da je umrl in se mu zahvalila za njegov prispevek k dunajski in avstrijski glasbeni kulturi. Na Dunaju je dirigiral še Carmen, Lulu, Turandot, Tannhäuserja, Falstaffa, Aido ... Skupaj osem oper in 61 predstav ter še osemnajst baletnih večerov. 27. maja lani je postal častni član Državne opere.

Nazadnje je bil glasbeni umetniški vodja Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in Münchenske filharmonije v Münchnu in šef dirigent Newyorške filharmonije ter nove opere v španski Valencii, še prej Clevelandske filharmonije ter simfoničnega orkestra iz Pittsburgha ... Leta 2009 je z ženo ustanovil svoj festival na ranču v Virginiji.

Maazel je dirigiral povsod, kjer je želel. Bil je dirigent z najlepšo in najpopolnejšo dirigentsko tehniko na svetu in verjetno vseh časov. Tako pravilno, kot je dirigiral on, ni znal nihče. Bil je muzik izjemnega talenta in, kot rečeno, čudežni otrok, ki se je z glasbo ukvarjal več kot sedemdeset let. Poznal je ves operni in koncertni repertoar, tako je težko reči, kaj vse je dirigiral.

Bil je specialist za Mahlerja in ga je v Ameriki promoviral še pred Bernsteinom, bil je pogost v milanski Scali, kjer je najraje dirigiral Verdija. V Falstaffu je 7. decembra leta 1982 z njim na otvoritvi Scaline sezone v vlogi Mrs. Quickly pela naša Marjana Lipovšek.

Redno je bil gost Salzburškega poletnega festivala in drugih najpomembnejših festivalov na svetu. Maazel je pred leti naredil najbolj drzno politično potezo med vsemi glasbeniki na svetu, ko je Newyorške filharmonike iz Kitajske popeljal naravnost v Severno Korejo in v Pjongjangu priredil nepozaben koncert ob udeležbi celotnega političnega vrha. Posnetek in reportaže tega koncerta so večkrat obšle ves svet kot primer ponujanja roke ameriške politike Severni Koreji in odpiranja vrat kulturi tudi tam, kjer se morda zdi tradicija klasične zahodne glasbe nedostopna in celo nezaželena.

Maazel je imel nešteto glasbenih stikov in vezi, poznal je vse, kar je desetletja delovalo na glasbeni in kulturni sceni. Bil je osebno skromen, čeprav glasbeno zelo zahteven in odprt, tako tudi v Ljubljani. Naključje je hotelo, da je Maazel umrl ravno, ko se v Ljubljani mudi njegov prijatelj in pri nas vrsto let delujoči dirigent George Pehlivanian. Pehlivanian se je odločil, da bo na večernem koncertu v Križankah poleg napovedanega programa v spomin na Maazela izvedel še Adagio za godala Samuela Barberja.