Steven Seagal bo zaigral blues

Steven Seagal ni le zvezda akcijskih filmov, kjer demonstrira vrhunsko obvladanje aikida ter izraža vsa čustvena stanja z istim, jeklenim izrazom na obrazu, temveč je tudi režiser, producent, pomočnik šerifa in glasbenik. Kitaro igra od svojega trinajstega leta, za kar nekaj svojih filmov pa je napisal tudi glasbo.

S svojo bluesovsko zasedbo Thunderbox se bo 21. junija odpravil na enomesečno evropsko turnejo, na kateri bo imel tudi nekaj delavnic aikida. Slovenijo bo obiskal na samem začetku turneje, kajti to bo njegov drugi evropski nastop, saj bo prej imel koncert na Slovaškem, po nastopu v Cvetličarni 23. junija pa bo sledil koncert v beograjskem Sava Centru.

Številni filmski zvezdniki precej enakovredno vzdržujejo filmsko in glasbeno kariero, kot na primer Barbra Streisand ali Doris Day. Prav tako ni malo glasbenikov, ki jih je zaneslo v film, vendar je pa redkeje, da se že uveljavljene filmske zvezde poskušajo tudi v glasbi, kot recimo Bruce Willis, Johnny Depp, Juliette Lewis, Russell Crowe, Hugh Laurie in Steven Seagal.

Zadnji je na evropski turneji s številno zasedbo, v kateri igrajo kitarist Big Bill Morganfield, sin znamenitega blues kitarista Muddyja Watersa, kitarist Redd Volkaert , baskitarist Ernest Tibbs, klaviaturist in saksofonist Marty Grebb, bobnar Tom Hambridge, violinist Shad Cobb in spremljevalni pevki Sarah in Maria Fitzmaurice.

Steven Seagal se je rodil 10. aprila 1952 v mestecu Lansing v zvezni državi Michigan, kjer je živel do petega leta. Nato se je družina preselila v Kalifornijo, kjer je v zgodnjih najstniških letih dobil službo, ki mu je posledično spremenila življenje. Delodajalcem se je zlagal glede starosti, da bi dobil službo pomivalca posode v neki restavraciji. Eden od japonskih kuharjev je opazil njegovo hitro premikanje in mu predlagal, da bi ga naučil osnov karateja. Kmalu je pristal v šoli aikida, kjer je bil njegov mentor mojster Harry Kioshy Ishiaka, o katerem še danes trdi, da je ena najpomembnejših oseb v njegovem življenju.

Na pragu polnoletnosti je z očetom, oficirjem ameriške vojske, obiskal Japonsko. Dežela vzhajajočega sonca je bila eksotična, drugačna in precej zaprta za tujce, a mladi Seagal je tam hitro našel prijatelje, učitelje karateja in se odločil, da bo tam ostal tudi po očetovi vrnitvi. Presedlal je na aikido in si v nekaj letih prislužil črni pas 7. dan v tej borilni veščini. Je postal prvi tujec, ki so mu podelili naziv inštruktorja aikida.

Leta 1974 se je vrnil v Kalifornijo, tam spoznal Miyako Fujitani, inštruktorico aikida, s katero sta se poročila leto dni pozneje. V naslednjih letih je živel izmenično v ZDA in na Japonskem, se ukvarjal z borilnimi veščinami in drugimi posli.

V drugi polovici osemdesetih se je preselil v Hollywood in leta 1987 nastopil v svojem prvem filmu Nad zakonom (Above The Law) oziroma Nico, kot so film prevedli po imenu glavnega junaka v nekaterih evropskih državah. V studijih Warner Bros. so se tako navdušili nad njegovimi borilnimi veščinami, da so ga zasuli s ponudbami za filmske vloge. Nekaj let zapored so filmi, v katerih je nastopal – vedno kot molčeči poštenjak, ki po razbijanju nepridipravov ohrani brezhibno pričesko – polnili kinematografske blagajne. Obleganje (Under Siege) je leta 1992 postala ena največjih uspešnic leta.

Seagal se je lotil tudi režije in čedalje pogosteje v filme vnašal lastno videnje sveta, predvsem se je loteval okoljevarstvene tematike in poudarjal pomembnost varovanja planeta. Ob koncu devetdesetih se mu je iztekla pogodba s studijem Warner Bros., pozneje je večinoma igral in režiral filme, ki so romali neposredno na devede ali na televizijske kanale. Leta 2009 se je začelo predvajanje realistične serije Steven Seagal: mož zakona, v kateri ga spremljamo kot pomočnika šerifa v Louisiani. Trenutno predvajajo tretjo sezono.

Steven igra kitaro od dvanajstega leta, glasba pa ga spremlja vse življenje. Njegove skladbe so se pojavile v številnih filmih, v katerih je igral, resneje pa se je glasbene kariere lotil na prvencu Songs From The Crystal Cave (2005), na katerem je med drugimi gostoval Stevie Wonder in s katerim je razkazal svojo glasbeno širino, saj se je gibala med pop, world, country in predvsem blues glasbo. Glasba za film Into The Sun (2005) je vključevala precej njegovih skladb, svojo drugo ploščo Mojo Priest pa je izdal leta 2006. Kritike so bile boljše kot v prvo, predvsem zaradi osredotočenosti v blues rock in tradicionalni blues.