Tinkara Kovač - Divja baba in tidldibab

Zvečer bodo zadoneli zvoki pradavnine v rojstnem kraju glasbe na Šebreljski planoti.

Objavljeno
25. avgust 2017 15.35
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Glasba je najbolj abstraktna umetnost in ni le plod ustvarjalnosti modernega človeka,­ temveč že neandertalca. To dokazuje pred dvaindvajsetimi leti odkrit najstarejši inštrument na svetu – neandertalčeva piščal v jami Divje babe nad Cerknim. V počastitev in za promocijo tega dogodka bo ob 20. uri na travniku pred cerkvico svetega Ivana na Šebreljski planoti Tinkara Kovač z gosti izvedla koncert Divja baba.

Zdi se mi, da še vedno ne znamo usmeriti dovolj pozornosti na eno svetovno najpomembnejših odkritij v zgodovini človeštva – neandertalčevo piščal iz Divjih bab. Kako to, da ste se lotili tega celovito in dolgoročno?

Slikanica o neandertalski piščali iz Divjih bab je prva v nizu dvanajstih, v zbirki pod skupnim imenom Flavtofonija. Ko sem napisala prvi osnutek pravljice, sem si Divje babe tudi od blizu ogledala, prav tako Šebreljsko planoto in njen razgled. Da bi lahko v poučni pravljici piščal čim bolj slikovito in natančno predstavila bralstvu, sem navezala stike z arheološkim parkom Divje babe in Narodnim muzejem Slovenije, ki hrani to izjemno najdbo.

Ogled najstarejšega znanega inštrumenta na svetu bi moral povzročiti pravo romanje svetovnih glasbenih zvezd v Ljubljano, mar ne?

To bi bilo čudovito.

Na to piščal je igral neandertalec, ki je svojčas sobival z modernim človekom, kar kaže, da je bil tudi neandertalec po svoje moderen, sodoben človek, ne več žival, kajti igral je glasbo.

Drži, da je odkritje neandertalčeve piščali pred dvaindvajsetimi leti premaknilo pojmovanje začetka glasbe od anatomsko modernega človeka k neandertalcu.

Take piščali iz kosti različnih živali so tudi nekakšni prototipi flavte, mar ne?

Navdih za pisanje in izobraževanje o najrazličnejših flavtah, njihovi zgodovinski in geografski umeščenosti ter pomenu je zame Da Vincijeva camera degli specchi. Običajno si zgodovino predstavljam takole – gledaš vanjo in vidiš najprej velikega sebe. Ta predstavlja tebe zdaj. Za tabo je en manjši ti, ki je tvoj oče ali tvoja mati. Za njim ali njo je še en manjši on ali ona, ki je dedek ali babica. Potem je tam še en manjši on ali ona, to sta pradedek in prababica. In tako naprej v neskončnost. Ko se globoko zazreš v ogledalo, ko najbolj na široko odpreš oči, da vidiš najmanjši delec, ki je še viden, vendar tako majhen, da se ti kar zvrti v glavi, veš, da je za njim še en manjši, čeprav ga več ne vidiš. Tam je, gre v neskončnost in je del tebe.

Tako je neandertalčeva piščal mati vseh piščali, ki so prišle za njo. Moja sodobna prečna flavta nosi v sebi poleg vseh drugih flavt in piščali iz zgodovine tudi neandertalčevo piščal. Prav to je ta nevidna nit, ki povezuje vse flavte v Flavtofonijo.

To povezanost in zgodovinski razvoj piščali v flavto boste predstavili v seriji knjižic Flavtofonija. Lahko malo več poveste o tem?

Pred koncem letošnjega leta bom izdala prvo slikanico. Sledila bo predstavitev panove piščali, Kokopelija iz jugozahodne Amerike, piščali krotilcev kač iz Maroka, vojnih flavt iz burgundskih vojn, trubadurskih flavt, ki se spremenijo v pohodniške palice, pogleda Mozarta in Bacha na flavto in tako dalje.

Vsaka slikanica bo bogato opremljena z ilustracijami. Na začetku bo fantazijska pravljica, katere glavna junakinja je Tinka Tonka Flavtofonka, ki potuje v prostoru in času ter raziskuje flavte in piščali. V drugem delu bo tehnični opis vsake flavte – kako se igra nanjo, kako se jo izdela, postavljena bo v zgodovinski in geografski okvir, razkrila bom, kakšno simboliko, pripovednost in čarobnost nosi v sebi.

Za začetek boste v soboto pripravili poseben koncert v počastitev te prapiščali, ki je tudi dobila ime – tidldibab.

To bo koncertni dogodek Divja baba, na katerem bom nastopila s posebnimi gosti. Večinštrumentalist Boštjan Gombač, skladatelj in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, bo igral tudi na repliko neandertalčeve piščali. Z nami bo nastopil še vsestranski Gal Gjurin, s katerim sva letos posnela duet En objem. Del zasedbe bosta še izjemna vokalistka Barbara Šinigoj ter skladatelj in trobentač Domen Gracej. Koncert bo zvočno obogatil orkester flavt Flavtofonija, ki se bo sestavil v celoto prav na ta dan in bo zazvenel v skupni improvizaciji v idiličnem naravnem okolju.

Bo ta koncert postal ­tradicionalni?

Hvala za dobro idejo!