Tomaž Pengov - za vse rodove, za vse čase

Pionirski slovenski kantavtor Tomaž Pengov je umrl v 65. letu starosti. Njegov opus je odlikovala izjemna liričnost v glasbenem in poetičnem izrazu

Njegov prvenec Odpotovanja je bila ne le prva neodvisna plošča na območju nekdanje Jugoslavije, temveč tudi izjemno umetniško delo, ki je inspiriralo generacije glasbenikov. Posneta je bila v njegovi kopalnici-stranišču in izšla pri založbi Škuc leta 1973. O tem je Tomaž Pengov v intervjuju za Delo leta 2007 povedal, da so »v stranišču snemali zaradi akustike, zaradi udobja. Sedel sem na zaprti straniščni školjki, igral kitaro in pel. Snemali pa smo na revoxa. To je bila takšna majhna kopalnica. Med drugim sta sodelovala Aco Razbornik, to je bila njegova prva plošča, ki jo je posnel, in Andrej Zdravič. Sicer smo začeli snemati na Radiu Študent, pa se je izkazalo, da tam malce težje dihamo kot doma. Tam smo snemali ponoči, pa do jutra, potem so začeli prihajati novinarji. Studio ni bil vedno na razpolago za snemanje. Dejansko pa potrebuješ pravi trenutek za snemanje, kot se nam je to dogajalo na Prešernovi. Akustika v stranišču-kopalnici je bil najboljša.«

Drugi album Pripovedi je nastajal dolgih osem let, na njem pa je imel več glasbenih gostov. Nato je izdal še Rimsko cesto (1992) in Biti tu (1995), album z živini posnetki Koncert (Dallas, 2007) ter leta 2011 za založbo Sanje zvočno knjigo Drevo in zvezda (2011), na kateri je recitiral svoje pesmi.

Poet, pevec, kitarist in lutnjar je sodeloval tudi s skupinama Salamander in Mladi levi, s katero je posnel skladbo Oda Ireni. Tomaž Pengov nam je svojčas tudi zaupal, da se pri njem glasba in besedilo spontano prepletata. Sicer pa je zelo užival, ko je sredi sedemdesetih sodeloval s skupino Salamander. Lado Jakša, Jerko Novak, Milan Dekleva, Bogdana Herman in drugi so si bili zelo blizu. Zaradi Pengovovega odhoda v vojsko je zasedba prenehala delovati. »Salamandri smo veliko vadili po šolskih učilnicah. Na tablo smo si dobesedno risali glasbo. Pogledali smo se in zaigrali. Škoda, da ni kakovostnih posnetkov našega glasbenega delovanja. Smo pa zelo uživali, saj smo dihali in jedli skupaj. Pogosto smo imeli zelo dolge vaje.«

Rad je nastopal, niso pa ga pogosto vabili, je znal potarnati. Enega zadnjih večjih koncertov je imel pred tremi leti 8. februarja 2011 v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer je nastopil pred razprodano dvorano. Nastopil je pred zelo naklonjenim občinstvom, katerega ni motilo, da je Pengov kar nekaj pesmi preskočil, ker jim ni bil kos. Kjer se spremljava kitare ni obnesla, je Pengov pesmi zgolj deklamiral. Pri vsem tem pa je ostal nepotvorjen in iskren, nikoli in nikakor pripravljen plesati medijskega plesa popularnosti. Bil je, postal in ostal kultni umetnik.

Nedavno je Polona Kasal posnela svoj samostojni prvenec Na cesti le z njegovimi skladbami. Ameriški glasbenik Steve Wynn, ki je v Ljubljani posnel album Crossing The Dragon Brigde, pa je nanj uvrstil krhko Pengovovo skladbo She Came (Prišla je).

Čeprav je bil Tomaž Pengov izrazit avtor, pa je občasno uglasbil tudi kako pesem drugega avtorja. Bil je eden prvih, ki se je potrudil in naredil poezijo Franeta Milčinskega Ježka zanimivo za novejše generacije Slovencev. Črna pega čez oči je gotovo ena najboljših interpretacij njegove poezije. O tem je v prej omenejenm intervjuju povedal: »Ježek je tako vznemirljiv. On je res poseben poet, zna biti konkreten, prav po filmsko, celo neusmiljeno krut. Dotakne se srca. Jaz sem bolj liričen, plavam med oblaki.«