Umrla je sopranistka Sena Jurinac

Dunajska Državna opera je sporočila, da je v devetdesetem letu umrla Sena Jurinac, hrvaška sopranistka bosanskega rodu.

Objavljeno
23. november 2011 18.03
Posodobljeno
23. november 2011 18.12
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Dunajska Državna opera je sporočila, da je kmalu po praznovanju svoje devetdesetletnice na svojem domu v Augsburgu v Nemčiji 22. novembra umrla Sena Jurinac, slavna hrvaška sopranistka bosanskega rodu, dolgoletna članica dunajske Državne opere in ena največjih legend dunajskega opernega in koncertnega življenja.

Rodila se je v Travniku v Bosni 24. oktobra leta 1921. Študirala je na zagrebški akademiji pri Milki Kostrenčić, pri kateri se je šolala še ena velika pevka, Zinka Kunc Milanov. Jurinac je debitirala kot Mimi v Zagrebu leta 1942, v dunajski Državni operi pa je bila angažirana že leta 1944, pri komaj triindvajsetih letih, kar zgovorno pove o njeni nadarjenosti. Prvi nastop je imela 1. maja leta 1945 kot Kerubin v Figarovi svatbi na odru Ljudske opere, kamor se je med drugim po bombardiranju dunajske opere preselil ansambel in kar deset let gostoval zunaj matične hiše. Kot Kerubin je nastopila nič manj kot 129 krat!

Čeprav so jo krstili kot Srebrenka, jo je dirigent Karl Böhm na Dunaju takoj na kratko poimenoval kot Sena in to ime se je ohranilo vse do danes. Z ansamblom Državne opere je veliko gostovala po Evropi. Leta 1946 je Sena Jurinac debitirala v Kraljevi operi v Londonu, leta 1947 na Salzburškem poletnem festivalu, potem v milanski Scali. Ob njej so kot vodilni solisti Državne opere takrat delovali še danes svetovno znani in priznani pevci, prave legenede, kot Irmgard Seefried, Elisabeth Schwarzkopf, Christa Ludwig, Anton Dermota, Lisa della Casa ...

V petdesetih letih je zlasti briljirala v Mozartovih operah (npr. Donna Anna v Don Giovanniju), v katerih je gostovala po Evropi, še posebej v Angliji in na njihovem vodilnem festivalu v Glyndebournu. Vrhunska je bila kot Mimi, Komponist v Ariadni na Naxosu, Elizabeta v Don Carlosu ...

V dunajski Državni operi je nastopila natanko v 1268 predstavah in odpela 46 različnih vlog. V Ameriki je debitirala leta 1959, potem pa tudi v Teatro Colón v Buenos Airesu. V filmski operi je zablestela kot Oktavian v Straussovem Kavalirju z rožo režiserja Paula Czinnerja pod dirigentskim vodstvom Herberta von Karajana. Filmsko je bila tudi Marija v Bergovem Wozzecku. Njen zadnji nastop na dunajskem odru je bil novembra 1982 v vlogi maršačice v Kavalirju z rožo.

Po tem je nadaljevala svojo umetniško pot kot koncertna pevka, zlasti pa kot pevska pedagoginja ter članica mednarodnih žirij na pevskih tekmovanjih. Za svoje umetniško delo je dobila veliko priznanj, v Državni operi pa najvišji naziv komorna pevka.