V 82. letu umrla italijanska pevka Milva Biolcati
Javnost je nase opozorila leta 1961 na festivalu v San Remu S pesmijo Il mare nel Cassetto.
Odpri galerijo
La Rossa (Rdeča), kot se je pevke oprijel vzdevek, se je rodila v kraju Goro v bližini Neaplja. FOTO: Wikipedija
Milva Biolcati je bila ena največjih interpretk italijanskega šansona, je ob novici, da je nekdaj slavna italijanska pevka v 82. letu starosti umrla, povedal italijanski minister za kulturo Dario Franceschi, poroča dpa.
La Rossa (Rdeča), kot se je pevke zaradi rdečih las prijel vzdevek, se je rodila v kraju Goro v bližini Neaplja, materi šivilji in očetu ribiču. Zaradi finančnih težav v družini se je preselila v Bologno, kjer se je glasbeno in igralsko usposabljala in se začela prijavljati na pevska tekmovanja.
Javnost je nanjo postala pozorna leta 1961, ko je zmagala na glasbenem festivalu v San Remu s pesmijo Il mare nel Cassetto, v zgodnjih 60. letih je bila primadona italijanske pop glasbe. Velik preboj v karieri je v začetku 70. let pomenilo povabilo gledališkega režiserja Giorgia Strehlerja, naj prevzame vlogo Jeny v Brechtovi Operi za tri groše. Nastopala je tudi v filmu.
Poleti 2005 se je v sklopu poslovilne turneje z velikih odrov ustavila tudi v ljubljanskih Križankah, kjer je nastopila ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z dirigentom Hubertom Stuppnerjem. Z odlomki v slovenskem jeziku pa se je leta 2007 predstavila tudi v večjezični predstavi La variante di Lueneburg (Lueneburška varianta), ki je nastala po romanu Paola Mauresinga.
Tri leta kasneje se je po 52 letih dokončno poslovila od nastopanja. Kot je tedaj pojasnila v intervjuju za milanski dnevnik Corriere della Sera, ni zmogla več ponuditi visoko kakovostne žive interpretacije. Kot vrhunec svoje glasbene poti je omenila koncert, na katerem je interpretirala Brechta ob spremljavi Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Claudia Abbada.
La Rossa (Rdeča), kot se je pevke zaradi rdečih las prijel vzdevek, se je rodila v kraju Goro v bližini Neaplja, materi šivilji in očetu ribiču. Zaradi finančnih težav v družini se je preselila v Bologno, kjer se je glasbeno in igralsko usposabljala in se začela prijavljati na pevska tekmovanja.
Javnost je nanjo postala pozorna leta 1961, ko je zmagala na glasbenem festivalu v San Remu s pesmijo Il mare nel Cassetto, v zgodnjih 60. letih je bila primadona italijanske pop glasbe. Velik preboj v karieri je v začetku 70. let pomenilo povabilo gledališkega režiserja Giorgia Strehlerja, naj prevzame vlogo Jeny v Brechtovi Operi za tri groše. Nastopala je tudi v filmu.
Nastopila je tudi v Križankah
Poleti 2005 se je v sklopu poslovilne turneje z velikih odrov ustavila tudi v ljubljanskih Križankah, kjer je nastopila ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z dirigentom Hubertom Stuppnerjem. Z odlomki v slovenskem jeziku pa se je leta 2007 predstavila tudi v večjezični predstavi La variante di Lueneburg (Lueneburška varianta), ki je nastala po romanu Paola Mauresinga.
Tri leta kasneje se je po 52 letih dokončno poslovila od nastopanja. Kot je tedaj pojasnila v intervjuju za milanski dnevnik Corriere della Sera, ni zmogla več ponuditi visoko kakovostne žive interpretacije. Kot vrhunec svoje glasbene poti je omenila koncert, na katerem je interpretirala Brechta ob spremljavi Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Claudia Abbada.
