Tiskane izdaje
Kanadski roker, kitarist, pevec, avtor glasbe, fotograf, vegan, aktivist in oče dveh otrok Bryan Adams je ena tistih zvezd, ki so se »rodile« v času zlate dobe glasbene industrije in (še) živijo ameriške sanje. Odraščal je ob glasbi šestdesetih, v sedemdesetih postal glasbenik, v osemdesetih doživel preboj in slavo, v začetku devetdesetih z baladami osvojil še nerokersko občinstvo in postal stalnica poprock scene.
Za sabo ima sto milijonov prodanih plošč, zadnji dve desetletji pa se kot večina starejših zvezd lovi znotraj muhavih razmer na glasbenem tržišču.
Rodil se je leta 1959 v britansko-kanadski družini, a je pravzaprav otrok šestdesetih. Katera glasba je nanj najbolj usodno vplivala, je pokazal prav letos na svojem zadnjem albumu Tracks Of My Years s priredbami skladb raznih legend: od Beatlov do Boba Dylana, Raya Charlesa, CCR, Chucka Berryja in Beach Boys. Adams je sicer otroštvo preživljal na različnih koncih sveta – od rodne Kanade do Potrugalske, Avstrije, Koreje in Izraela, ker je bil njegov oče vojni diplomat.
Pri štirinajstih je poprijel za delo - služil je s pomivanjem posode, da bi si lahko kupil kitaro. Že od malega je bil namreč obseden z idejo, da bo življenje posvetil glasbi, kar je povzročilo spor s starši, ki so ga poslali k psihiatru. Ta mu je že po nekaj urah rekel: »Nisi ti tisti, ki bi moral biti tu, pač pa tvoji starši!«
Njegov značilni raskavi vokal je bil kmalu opažen in Adams je pri petnajstih pustil šolo, da bi se lahko povsem posvetil glasbi. Kmalu je dobil službo spremljevalnega pevca v glasbenem studiju kanadske nacionalne radiotelevizije, medtem pa vztrajno skladal in snemal demoposnetke, ki so mu leta 1980 prinesli prvo založniško pogodbo.
Izdal je album Bryan Adams, leto kasneje drugega You Want It You Got It, a zares dozorel je šele s tretjo ploščo Cuts Like A Knife leta 1983: skladbi Straight From The Heart in naslovna sta osvojili ameriške lestvice, kar je bila zanj velika odskočna deska za pohod na ostale dele sveta.
In ta pohod je sledil že leto kasneje: njegov četrti album Reckless je bil in je še danes glavni mejnik njegove kariere. Na njem je zabeležil največje hite – Summer Of '69, Run To You, Heaven, duet s Tino Turner It's Only Love in tudi nekaj simpatičnih songov, kot sta The Kids Wanna Rock in Somebody.
Posrečena kombinacija rockovskih kitar, pop melodij, ki zlezejo v uho, brezčasne produkcije in mladostniških besedil je osvojila svet, album ni bil le na prvem mestu v ZDA, bil je prvi kanadski album, ki je doma presegel milijon prodanih izvodov! Doslej je ploščo kupilo 12 milijonov ljudi po vsem svetu, Summer of '69, ki ne govori o hipijevskem poletju leta 1969, kot mnogi mislijo, pač pa o seksualnem položaju, pa ostaja stalnica radijskih valov še danes.
Naslednji veliki val je za Bryana Adamsa prišel leta 1991 s ploščo Waking Up The Neighbours po zaslugi romantične balade Everything I Do (I Do It For You), ki je imela najboljšo možno rekalmo – pristala je v filmu Robin Hood – Princ tatov. Z njo je Adams zlezel pod kožo najširšemu mainstreamovskemu občinstvu in dokončno zaznamoval (svojo) generacijo, uspeh pa potrdil dve leti kasneje še z eno filmsko balado, tokrat v tercetu s Stingom in Rodom Stewartom – All For Love za film Trije mušketirji.
Leta 1996 je sledil album 18 'Til I Die, ki je sicer dal dva hita The Only Thing That Looks Good On Me Is You in Have You Ever Really Love A Woman, a so mu kritiki očitali, da je sanjarjenje o večni mladosti pri skoraj štiridesetih patetično. Da gre za očitne znake krize srednjih let.
Takrat je prvič nastopil v Sloveniji. Mnogi se še spomnijo koncerta na koprski Bonifiki, še posebej Matjaž Jelen, pevec skupine Šank Rock, ki je nastopila kot predskupina. Matjaž je ob srečanju s kanadskim zvezdnikom izkoristil priložnost »zdaj ali nikoli«:
»Ker je koncert organiziral moj prijatelj, sem imel možnost spoznati Bryana in ga vprašati, ali lahko z njim zapojem. Na veliko začudenje njegovega benda je privolil. Njegov kitarist mi je rekel, naj si to štejem v čast, ker on z nikomer ne zaigra, če prej ne poskusi in oceni. Očitno sem ga prepričal, ko sem ga vprašal, ali se spomni, kdaj in kje je imel prvi koncert v Evropi. Debelo je pogledal, ni se mogel spomniti. Leta 1983, Rock Palast v Essnu v Nemčiji, sem izstrelil, in predstavljal si album Cuts Like A Knife! Jaz pa sem poslušal v živo prenos po Radiu Luxemburg! Opa, se je začudil. No, potem sem ga pa vprašal, ali bi me povabil na oder. Katero pesem pa, je vprašal. Katero koli, sem rekel, vse znam. Se je režal. Prav, Wild Thing. Okej, sem rekel in odšel. In kitarista vprašal: kateri komad je že to, tega ne poznam? Potem sem šele dojel, da gre za legendarno priredbo, znano po Jimiju Hendrixu!«
Spomini iz naftalina
Zadnje čase Adams izdaja le po dve plošči na desetletje, vendar recimo na ameriški prodajni lestvici albumov Billboard več ne pride višje od 80. mesta. Kritiki mu očitajo prodajanje istih fraz, klišejstvo, neizvirnost, zamrznjenost v času, z njegovega stališča pač ostaja zvest sam sebi in temu, kar čuti. Še posebej neprizanesljiv je bil spletni leksikon All Music Guide, kjer pa o Bryanu Adamsu po novem ne boste več našli nobene informacije – uklonili so se Bryanovim pritiskom, da s portala umaknejo vse informacije o njem.
Sodobni mainstreamovski komercialni radiji mu prav tako ne delajo usluge, saj v nedogled lajnajo skoraj samo stare pesmi z albuma Reckless! Adams stik s širšimi množicami tako ohranja bolj z raznimi zbirkami starega materiala – največjih uspešnic, antologij in koncertnih albumov. Zato je bilo najbolj praktično, da tudi aktualno turnejo posveti spominom iz naftalina – plošči Reckless.
Ostaja torej v varnem objemu svoje pretekle kariere. Ampak tistih, ki bodo šli jutri na njegov koncert (in doslej jih v Sloveniji nikoli ni bilo malo), to niti ne zanima. Reckless in Summer Of '69 sta zanje zagotovilo, da se bodo spet lahko znoreli.
