Verdijev jubilej na 61. Ljubljana festivalu

Dvestoti obletnici rojstva ­Giuseppeja Verdija bosta posvečena dva koncerta v poletnem gledališču v Križankah. Kot prvi bo danes na sporedu slavni Requiem, ko bo simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije,­ Slovenskemu komornemu zboru, Zboru Opere SNG Maribor dirigiral Andres Mustonen.

»Requiem je zame najpomembnejše delo zahodne civilizacije. Skrivnostno, dramatično in z veliko svetlobe. V njem se čuti povezava med človekom in božanstvom. Je najpomembnejši med vsemi requiemi,« je o tej umetnini izjavil estonski dirigent ljubljanskega koncerta.

Requiem je do danes nepresežena umetnina

Verdijev Requiem je veličastna umetnina, nastala v posebnih okoliščinah po smrti prijatelja in velikega pisatelja Manzonija. Zgodba o nastanku enega najlepših Verdijevih del pravi, da je po smrti skladatelja Gioacchina Rossinija svoje kolege pozval, naj prispevajo po en stavek za requiem.

Delo ni bilo nikoli izvedeno, saj se ga tako ni dalo skomponirati, je pa ostal Verdijev edini stavek Libera me. Čez nekaj let je ta postal sestavni del Requiema, posvečenega smrti humanista in pisatelja Alessandra Manzonija.

Requiem je do danes nepresežena umetnina, in čeprav je kot posebna glasbena oblika precej star, jih je zelo malo, ki so dosegli nesmrtnost; poleg Mozartovega, čeprav nedokončanega, zlasti še Berliozov, ki pa je zaradi zahtevne postavitve štirih trobilnih korpusov, poleg orkestra še v stranskih cerkvenih ladjah ali na stranskih korih ter na koru ob orglah zadaj, zelo težko izvedljiv tako, da pride do izraza v vsem zvočnem razkošju.

Requiem je bil prvič izveden 22. maja 1874 v milanski cerkvi sv. Marka, ob prvi obletnici Manzonijeve smrti, tri dni zatem je bil koncert v Scali. Obakrat je svoje delo dirigiral Verdi sam.

Z Requiemom je zatem nastopal kot dirigent po Evropi, na primer kar sedemkrat v Parizu v Opéra Comiquea. Po Evropi so Requiem izvajali tudi drugi dirigenti; Richard Wagner ga je videl na Dunaju, a tedaj tam ni bilo Verdija, da bi se srečala. Dirigiral je Hans Richter. Wagner kot protestant nad kompozicijo ni bil posebno navdušen.

Podobno kot Wagner, ki requiema nikoli ni napisal, ga ni niti Gustav Mahler. Obema cerkvene kompozicije niso bile ravno všeč. Nasprotno pa je Anton Bruckner kot izrazito religiozni skladatelj napisal več maš in slavni Te Deum, izveden na odprtju letošnjega 61. Ljubljana Festivala, ne pa Requiema.

Verdijeva partitura je imela v zgodovini veliko odličnih interpretov, med dirigenti že Artura Toscaninija (s katerim je nastopila slavna Zinka Kunc Milanov), Tullia Serafina in Victorja de Sabato, pa Ferenca Fricsaya, Guida Cantellija, Fritza Reinerja in Bruna Walterja. Za njimi je prišla nova generacija s Carlom Mario Giulinijem, Eugenom Ormandyjem, Georgom Soltijem, Johnom Barbirollijem, Leonardom Bernsteinom in Herbertom von Karajanom.

Pod njegovim dirigentskim vodstvom je bil Requiem mnogokrat na odrih z različnimi generacijami solistov, med njimi je bil tudi slovenski tenorist Carlo Cossutta (Karlo Košuta), tako da obstaja kar precej posnetkov, tudi video.

Med svetovne interprete Requiema se je uvrstil tudi Lovro von Matačić z Zagrebško filharmonijo in beograjskim zborom Branko Krsmanović, ko so nastopili tedaj vrhunski operni solisti: Radmila Bakočević, Ruža Pospiš Baldani, Róbert Ilosfalvy in Tugomir Franc. Matačić je Requiem posnel še z orkestrom HRT Zagreb in Zborom Ivan Goran Kovačić, ko so bili solisti Margaret Price, Ruža Pospiš Baldani, Nicolai Gedda in Luigi Roni. Posnetek je nastal na dubrovniškem festivalu.

V zadnjih desetletjih je bil najprej odličen interpret Requiema Claudio Abbado, potem Zubin Mehta in Daniel Barenboim, za njima pa Riccardo Muti, ki je to kompozicijo v zadnjih tridesetih letih dirigiral največkrat, vse do Tokia.

Koncert prijateljstva med Trstom in Ljubljano

Povezava med Verdijem in Rossinijem bo prisotna na 61. Ljubljana Festivalu že jutri, ko prihajata v goste orkester in zbor Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. Verdi je bil v Trstu kar nekajkrat, tako naj bi tržaška opera dobila ime prav na dan smrti vélikega italijanskega skladatelja 27. januarja 1901.

Pod taktirko Gianluigija Gelmettija bodo izvedli Rossinijevo Stabat Mater. Solisti bodo Cinzia Forte, Marina Comparato, Shalva Mukeria in Gabriele Sagona. Koncert bo v Slovenski filharmoniji in je darilo mesta Trsta Ljubljani v znamenje prijateljstva in sodelovanja med mestoma. Častna pokrovitelja sta župan občine Trst Roberto Cosolini in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković ter še veleposlanica Republike Italije v Sloveniji Rossella ­Franchini ­Sherifis.

Gala koncert Verdijevih opernih arij

Verdijevemu spominu je posvečen gala koncert njegovih opernih arij s solisti Accademie Teatro alla Scala (11. julija). Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral George Pehlivanian, nekdanji šef dirigent in umetniški vodja Slovenske filharmonije.

Med mladimi solisti napovedujejo sopranistki Letitio Vitelaru in Ludmillo Bauerfeldt, mezzosopranistko Ano Viktorovo, tenorista Carlosa Cardosa in baritonista Mikheila Kirio.