Tiskane izdaje
Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, se najboljša možna rešitev prostorskega problema akademije izkazuje prav v selitvi v stavbo Kazine na Kongresni trg 1, pri čemer je predvidena njena selitev v nove prostore v celoti, za to pa bi bilo treba zgraditi tudi prizidek k obstoječemu objektu.
Gre za rešitev, ki jo je univerza predvidela po tem, ko je bil zaradi pomanjkanja sredstev zamrznjen projekt novogradnje treh umetniških akademij na Roški cesti. Akademija v Kazini že koristi dvorano za nastope, njene prostore pa trenutno uporabljata dva javna zavoda – Inštitut za novejšo zgodovino in Arhiv RS.
V Kazini le akademija ali še kdo?
Glede na sklep vlade se bosta država in univerza s pogodbo dogovorili, da bo univerza obema zavodoma še naprej zagotavljala brezplačno uporabo prostorov in jima omogočila nemoteno izvajanje dejavnosti v njih.
Dekan akademije Andrej Grafenauer pa je za STA izrazil stališče, da bi bilo treba zavodoma, seveda z njunim soglasjem, najti nove prostore. Ta namera je po njegovih besedah na neki način opredeljena tudi v elaboratu, ki ga je za rešitev prostorske stiske akademij pripravila univerza, ter je usklajena z ministrstvoma za izobraževanje in za kulturo. Prostore v Kazini bi, kot pravi, uporabljali toliko časa, dokler ne bi našli ustrezne rešitve.
Poleg inštituta in arhiva so trenutno najemniki/uporabniki stavbe še Plesna šola Kazina, Akademska folklorna skupina France Marolt, založba in trgovina Pisanica, Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja MUZA in podjetje 3dva Tobačna Ljubljana. Za te je vlada predvidela, da bo univerza kot pravni naslednik z njimi stopila v obstoječa pogodbena razmerja in jih sporazumno reševala.
Več kot podvojene prostorske zmogljivosti, predvidoma skupno 8150 kvadratnih metrov
Akademija bi se v Kazino selila postopoma, celotna selitev pa je predvidena najkasneje za februar 2020. »Seveda pa je marsikaj odvisno od različnih okoliščin, predvsem finančnih zmožnosti,« je poudaril Grafenauer.
Stroški umestitve akademije v celoten objekt Kazine in gradnje prizidka so ocenjeni na 17,2 milijona evrov. V ta znesek so všteti tudi predvideni stroški za delno prenovo zgradbe in stroški za zagotovitev novih prostorov in selitev sedanjih uporabnikov stavbe, je še pojasnil dekan.
Neto površina Kazine z zgrajenim prizidkom bi predvidoma znašala 8150 kvadratnih metrov. S tem bi akademija več kot podvojila prostorske zmogljivosti, s katerimi zdaj razpolaga v Stiškem dvorcu na Starem trgu 34, v prostorih Glasbene matice na Vegovi 5, v Kazini in na univerzi, kjer koristi predavalnico. Za pouk nekaterih inštrumentov pa si pomaga še s Trnovsko cerkvijo ter Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana.
***
Pojasnilo: Glasbena akademija bo v Kazini
V več medijih je bilo v petek in soboto, 5. in 6. junija 2015 mogoče prebrati, da je Vlada RS na svoji 39. seji 4. junija 2015 sprejela sklep o neodplačnem prenosu lastninske pravice (stavba Kazine) v korist Univerze v Ljubljani, s katerim Vlada RS lahko sklene z Univerzo v Ljubljani pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice stavbe Kazine Kongresnem trgu 1 v Ljubljani za namen rešitve prostorske problematike članice univerze Akademije za glasbo.
Obveščanje javnosti o ukrepih osrednjih državnih organov skozi medije ni nič kaj nenavadnega, bolj nenavadno pa je, če novico šele iz medijev izvedo tudi tisti, ki so s tem neposredno prizadeti. Iz časopisnih poročil in obvestila za medije na spletni strani Vlade Republike Slovenije namreč ni razvidno, da Vlada RS oziroma Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, prostorsko problematiko Akademije za glasbo rešuje na plečih dolgoletnih uporabnikov in najemnikov prostorov v stavbi Kazine. Posebej sta v poročilih sicer omenjena Arhiv Republike Slovenije in Inštitut za novejšo zgodovino. Toda slednji, ki je javni raziskovani zavod, v pristojnosti istega ministrstva kot Akademija za glasbo, o sklepu, ki ga je Vladi Republike Slovenije predlagalo omenjeno ministrstvo, o celotnem postopku sploh ni bil uradno obveščen.
Upravni odbor INZ je na svoji 98. seji 9. junija 2015 sklenil, da navkljub prepričanju, da reševanje vsakovrstnih problematik preko javnih medijev ni vedno najbolj učinkovita ali pravilna pot, svoje stališče do sklepa vlade, o katerem je bil »obveščen« izključno preko javnega medija, v njem tudi pojasni. Vodstvo inštituta namreč v pogovore, dogovore, pogajanja ali sklepanja o usodi sedeža Inštituta ni bilo povabljeno ne s strani Univerze v Ljubljani in Akademije za glasbo, ne s strani resornega ministrstva, temveč je razpolagalo zgolj z neuradnimi informacijami. Tako je bilo povsem izločeno iz procesa odločanja ter se je, kot je bilo že zapisano, o svoji negotovi prihodnosti seznanilo iz omenjenega članka, oziroma sporočila za javnost z 39. seje Vlade RS na njeni spletni strani.
Inštitut za novejšo zgodovino v stavbi Kazine, v sobivanju z drugimi ustanovami in društvi, izvaja svojo raziskovalno dejavnost že vse od svoje ustanovitve pred 56 leti. Upoštevajoč specifičnosti raziskovalnega dela inštitutskih sodelavcev se je potrebno zavedati, da njegove dejavnosti ni možno prenesti iz sedanjih prostorov brez resnega ogrožanja raziskovalnega dela. Ne gre le za preselitev 30 kabinetov raziskovalcev in strokovnega osebja; ob raziskovalnem delu izvaja Inštitut za novejšo zgodovino pomembno knjižnično dejavnost, saj je bogat knjižnični fond iz knjižnice inštituta, ki je referenčna javna knjižnica za raziskovalne tematike novejše zgodovine, na voljo širši javnosti, radi pa jo obiskujejo tudi študenti Univerze v Ljubljani, katere vodstvo na to dejstvo očitno ni pomislilo. Knjižnična čitalnica je z bogatim časopisnim gradivom, tudi takšnim, ki še ni in verjetno še dolgo ne bo digitalizirano, prav tako pogosto obiskana s strani raziskovalcev in študentov.
Knjižnica je neločljivi del inštituta in pri kakršnemkoli načrtovanju prostorskih rešitev je potrebno upoštevati enkratnost, dostopnost in prostorsko povezanost njenega gradiva z inštitutom.
S prostorsko »rešitvijo« Akademije za glasbo UL so tako predlagatelji in potrjevalci v uvodu omenjenega sklepa sočasno ustvarili problem delovanja Inštituta za novejšo zgodovino (in ostalih uporabnikov ter najemnikov prostorov v Kazini), a v dosedanjih razmišljanjih pristojno ministrstvo še ni ne iskalo ne ponudilo nobene rešitve. Omejitev v sklepu, da javni zavod pod istimi pogoji (?) ostaja v stavbi, je zgolj odlaganje problema. Še več, v članku smo se lahko seznanili tudi s časovnico selitve Akademije za glasbo UL v stavbo Kazine, ki naj bi s selitvijo zaključila februarja 2020, kar pomeni, da naj bi se Inštitut za novejšo zgodovino s knjižnico in čitalnico ter ostalimi uporabniki Kazine iz te izselil najkasneje do omenjenega datuma, a kam, tega ni mogoče izvedeti ne iz sklepa Vlade RS, ne iz medijskih izjav dekana Akademije za glasbo, ne s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Čeprav je bilo vodstvo Inštituta za novejšo zgodovino s sodelavci in sodelavkami s sklepom Vlade RS postavljeno pred izvršeno dejstvo, pozivamo pristojno ministrstvo in Vlado Republike Slovenije k ponovnemu razmisleku o argumentih, na osnovi katerih je bil sprejet uvodoma omenjeni sklep, obenem pa naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v postopek vključi tudi sedanje uporabnike stavbe Kazine.
Dr. Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino
Dr. Petra Svoljšak, predsednica Upravnega odbora Inštituta za novejšo zgodovino
