Tiskane izdaje
Glasba je večna, ljudje, ki so ustvarili tisto najboljšo, pa so zmeraj zanimivi. V kino je ta teden prišel film o Milesu Davisu, ki je ravno tako v prostem slogu kot njegova glasba, mi pa smo poiskali še par samosvojih biografij, posnetih v zadnjem letu, in glasbene presežke njihovih portretirancev.
Miles Davis: Miles Ahead
Zvezdnik pretresljivega Hotela Ruanda Don Cheadle si je več let prizadeval spraviti zgodbo o Milesu Davisu na platna in pri tem prevzel ne samo glavno vlogo, ampak je film tudi režiral, produciral in sodeloval pri scenariju. Ni pa hotel zgolj predstaviti glasbenikovega življenja, temveč ustvariti film, ki bi izražal njegovo glasbo. Nekako v duhu Bob Dylan: 7 obrazov (I'm Not There, 2007, režija: Todd Haynes), a v jazzovskem slogu. Oziroma kot se je izrazil Ewan McGregor, ki v filmu upodobi fiktivnega glasbenega novinarja: »To ni biografski film, temveč poskuša Milesa postaviti v vlomilsko kriminalko, pri kateri bi mu bilo 'morda' všeč sodelovati.«
Tukaj pa je Miles v polni formi leta 1986 v New Jerseyju na koncertu za Amnesty International s pesmijo Burn, pri kateri se je že tako spektakularni zasedbi pridružil še Carlos Santana.
Chet Baker: Born to Be Blue
Ostanimo še malo pri jazzu. Ethan Hawke je že zgodaj v svoji igralski karieri hotel upodobiti trobentača Cheta Bakerja. Nad idejo je navdušil tudi svojega pogostega sodelavca Richarda Linklaterja, vendar njuna ideja zgodbe o tem, kako je Baker prvič poskusil heroin (nič kaj šokantno), ni našla financerjev. Pa tudi Hawke se je postaral in tako smo lani dobili bolj klasično biografijo o njegovi vrnitvi na sceno konec šestdesetih. Tukaj je odlomek iz filma, v katerem Hawke odpoje I've Never Been in Love Before.
Hank Williams: I Saw the Light
Avtor pesmi Jambalaya ni imel niti srečnega niti dolgega življenja. Žal tudi njegov biografski film, kljub zelo talentirani ekipi, ki je videti, kot da je dala vse od sebe, ni posebej uspešen. Film je kljub temu vreden ogleda že zaradi Toma Hiddlestona, ki je v glavni vlogi sam odpel vse pesmi. In to ne samo v zaprtem studiu, saj je še večkrat pokazal, kako je usvojil Williamsovo glasbo, spodnji posnetek hita Hey Good Lookin' je s koncerta po filmski premieri v domu country glasbe, Nashvillu. Za primerjavo si oglejte še Williamsov original in povejte, ali ni Tom celo boljši od originala.
Nina Simone: Nina
Biografska drama o eni najboljših pevk vseh časov je že pred prihodom v kino dosegla zloglasen status; najprej ker je Zoe Saldana za verodostojno upodobitev Simonove potrebovala barvanje kože, nato še zaradi režiserkine bitke s producenti. Potomci Nine Simone so se filmu odrekli, medtem ko režiserka trdi, da ta film ni odsev njene vizije.
Eden največjih poklonov Nini je nedvomno zadnja scena iz filma Pred sončnim zahodom, njen vpliv pa je očiten tudi v debati med Nickom Cavom in Warrenom Ellisom v dokumentarcu 20.000 dni na Zemlji. Tukaj pa je posnetek z enega njenih legendarnih nastopov na festivalu v Montreauxu.
Elvis Presley: Elvis & Nixon
Za zaključek pa še malo »kralja«. Najbolj priljubljena fotografija iz ameriškega nacionalnega arhiva je portret Richarda Nixona, ki stresa roko samemu Elvisu v ovalni pisarni. Glavni vlogi odigrata Michael Shannon in Kevin Spacey, ki sicer nista najbolj podobna slavnima protagonistoma, imata pa res veliko karizme.
Skoraj tako kot sam kralj z modrimi semiš čevlji.
