Zagrebška šepetanja: neuspeh multikulturnosti

 Z nacizmom prežete glasbene skupine so navadna drhal, ki povzdiguje belo raso.

Objavljeno
01. december 2011 10.26
Posodobljeno
01. december 2011 11.00
Ratko Čangalović, Zagreb
Ratko Čangalović, Zagreb

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Angliji nastal oi! punk, skupine, kakršna je bila denimo Skrewdriver, pa so odkrito zagovarjale ideologijo­ bele rase. Tovrstne glasbene­ skupine so se hitro razširile po evropskih državah in širile ­sovraštvo proti ljudem drugih ras, ver in narodnosti.

S pesmimi, albumi in koncerti so ti glasbeni »arijci« s severa Evrope zagovarjali, financirali in spodbujali zločine, najpogosteje proti ­muslimanom, Judom in levičarskim skupinam. Mimogrede, vse glasbene skupine v Angliji niso bile neonacistične, vendar se je Skrewdriverjeva ideologija White Power in Blood and Honour o prevladi bele rase sčasoma razvila ter se povezala z idejami nemških somišljenikov, ki so poudarjali nacistično ideologijo. Nacistične punkovske, rockovske in metalne glasbene skupine so v evropskih državah čedalje bolj priljubljene, zlasti 
v Nemčiji, Italiji in Španiji, torej državah, v katerih je gospodarska kriza nekoč že omogočila nastanek nacizma, priseljenci v teh državah pa so največji krivci za slabe razmere. Zanimivo je, da so se v zadnjih letih pojavile tudi nacionalsocialistične black metalne skupine, ki so najbolj uveljavljene v Skandinaviji, ustanavljajo jih tudi v Rusiji in na Hrvaškem. Na portalu youtube hrvaška skupina Wolfenhords izvaja pesem Ein Volk, Ein Reich, Ein Führer­ in Zemljo pagana.

Rusi so med nastopi čedalje agresivnejši, glasbene skupine manjših slovanskih narodov, denimo srbske in hrvaške, pa se podobno kakor madžarske prilizujejo »arijskim« kolegom. O tem pišejo tudi hrvaški mediji (Jutarnji list). Na Hrvaškem, v Srbiji ali na Madžarskem veljajo Thompson, Bora Đorđević in madžarska Kárpátia za glasbene ikone, ki jih oblasti v teh državah ne ovirajo in jim omogočajo številne privilegije.

Zato nas je navdušil Zoran Predin, ki mu je v Sloveniji nekoč uspelo preprečiti nastop Bore Đorđevića, znanega kot Bora Čorba. Tudi Thompsonu je Nizozemska prepovedala nastopiti, v Srbiji pa so lani prepovedali nastop Kárpátie. Članom teh skupin je skupno, da »vsi verjamejo v Boga, nosijo križe, obožujejo svoje nebeške narode, družina je zanje sveta, nastopi pa polni prikazni iz preteklosti«.

Najbrž ni treba poudarjati, da igrajo zelo slabo mešanico omehčanega hard rocka. Zagrebški kolumnist Aleksandar Dragaš je duhovito pripomnil, da »jim v tujini pravijo folk metal, povsod pa so to praviloma smeti«. Z nacizmom prežete glasbene skupine so navadna drhal, ki krivce za težave išče med priseljenci, sosedi, komunisti, temnopoltimi, muslimani, Judi in Romi ter se jezi nanje. Občasno se pojavi tudi kakšen agresivnejši posameznik, kakršen je bil, denimo, tisti norec na Norveškem, in si domišlja, da je nadčlovek, ter skladno z idejami iz Mein Kampfa pobije nedolžne ljudi in otroke. To ni le »neuspeh multikulturnosti«, kakor je lepo ugotovila Angela Merkel. Je množična vzgoja mladih, ki bo povzročila eksplozijo nasilja nad priseljenci in vsemi, ki niso čisti arijci.