Svet so ljudje: Boualem Sansal, svobodni mož

Znani alžirski pisatelj se poteguje za dve prestižni francoski nagradi. Za goncourta in femino.

Objavljeno
21. oktober 2015 17.18
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

2084: konec sveta. S tem naslovom – v francoščini: 2084: La fin du monde – se znani alžirski pisatelj Boualem Sansal poteguje za dve prestižni literarni nagradi, ki ju bodo v kratkem podelili v Franciji, za goncourta in femino. Delo, ki je pred kratkim izšlo pri francoski založbi Gallimard, močno priteguje bralce, kajti Boualem Sansal je eden tistih avtorjev, ki so zaradi kritičnega odnosa do oblasti doma (in še kje) cenzurirani.

V naslovu knjige odmeva 1984 Georgea Orwella in v pisanju je nasploh zaznati orwellovsko sporočilo, da je treba zreti naprej in osvetljevati prihodnost, nujno je gledati globoko in daleč. Avtor se obrača proti diktatu »takojšnjosti«, ki ubija strateško razmišljanje in vizijo. Pred kratkim je v intervjuju za Figaro povedal, da je moč literature prav v tem, da prenaša različne vizije v javni prostor in vabi bralce, da te vizije komentirajo.

Po njegovem prepričanju se je treba danes še vedno pogovarjati o boju za svetovno prevlado, tako kot ga je napovedal že Orwell, a med ZDA, Zahodno Evropo in Kitajsko kaže pridati še četrtega tekmeca, ki se odločno in modro prebija v ospredje: islamski totalitarizem. Vendar Boualem Sansal nima toliko v mislih Islamske države, ki zdaj seje grozo in kaos, ampak romaneskno piše o inteligentnem širjenju islama, ki se kaže v počasnem bogatenju muslimanskih družb, v njihovem investiranju v izobraževanje, medije in karitativne dejavnosti.

Rezultat bo nov imperij, »po preroku Abiju imenovan Abistan«. V njem ne bo nihče več razmišljal, kajti svobodna misel bo prepovedana, in bo vsakdo nadzorovan, saj bo veliki brat sproti prestregel vsakršno »deviantno« idejo ali dejanje, hkrati pa bo zagotavljal »srečo v veri brez vprašanj«. Tako bo, dokler si osrednji literarni lik Ati ne bo (spet) drznil dvomiti.

Boualem Sensal je eden tistih sodobnih kamenčkov v čevlju, ki se z literarno svobodo in besedno izmojstrenostjo spotika ob stranpoti in hipokrizijo verskih radikalizmov kot največjih groženj demokracije.