Tiskane izdaje
Lažna mesta je tretji roman Johna Greena, ki ga je napisal za mlade. Izdali so ga oktobra 2008 pri založbi Dutton Books, od letošnjega leta pa ga imamo tudi pri nas, v prevodu Neže Božič ga je izdala Mladinska knjiga.
Roman je napisan v treh delih, pri čemer se vsako poglavje imenuje po metafori, uporabljeni v tem delu knjige – naslovi so Niti, Trava in Vozilo. John Green je izvedel za lažna mesta, ko je na road tripu v tretjem letniku srednje šole naletel na eno od njih. S sopotnikom sta se vozila po zapuščenem odseku avtoceste v Južni Dakoti ter iskala mesto, vrisano na zemljevidu. Nazadnje sta zavila k neki hiši, kjer jima je prijazna ženska, ki so ji že večkrat zastavili to vprašanje, pojasnila, da iskano mesto obstaja samo na zemljevidu.
Tudi v tem Greenovem delu se glavni junak, najstnik Quentin »Q« Jacobsen, spopada s težavami odraščanja, iskanjem svojega položaja v družbi in prvo ljubeznijo. Pomembno vlogo igra tudi njegova soseda Margo Roth Spiegelman. V otroških letih Quentin in Margo nekega dne najdeta truplo ločenca Roberta Joynerja, ki je v parku naredil samomor.
Po tem odkritju se roman nadaljuje v današnjem času, ko Quentin in Margo obiskujeta srednjo šolo in sta še vedno soseda, a sta se odtujila, saj je Margo zanj prevelika pustolovka. Kljub temu je Quentin Jacobsen na skrivaj zaljubljen vanjo in ko se ta nekega večera pojavi na njegovem oknu oblečena v nindžo, da bi ga vzela s sabo na maščevalni pohod, se ji seveda pridruži. Sprva z bojaznijo, saj mu Margo ne izda, kaj načrtuje, a dekle je odločno in brezkompromisno. On pa zaljubljen.
Sledi divja noč, a naslednje jutro Margo ni nikjer. Preprosto izginila je in ni nikomur ničesar omenila. Ali pač? Q opaža namige in ključe, ki so, kot je videti, le zanj – znaki, kam je šla Margo in zakaj. Med razvozlavanjem sledi (grafiti, pesmi, plakati, listki z napisi …) se začne še ena pustolovščina: Q se poda na iskanje Margo s prijatelji. Časa, da jo najdejo, je malo, manj kot 24 ur. Margo naj bi bila v enem izmed lažnih mest. Q vneto povezuje skrivnostne sledi in poskuša ugotoviti, kdo Margo sploh je, a bliže ko se zdi resnici, dlje je od nje oddaljen ...
Pisatelj je povedal, da »je to zgodba o Quentinu, ki išče Margo, kar se sprevrže v popotovanje epskih razsežnosti. To je iskanje globljega pomena prijateljstva in spoznavanje, da so ljudje precej bolj zapleteni, kot se nam kažejo na prvi pogled.«
Zlahka se strinjamo z razmišljanjem enega od slovenskih blogerjev, ki je zapisal, da »Greenu uspeva v svojih delih bralca pomešati med ameriške najstnike in njihov življenjski slog, s katerim se lahko poenoti tudi veliko drugih. Nato v ta svet vrže bombo in bralca prepusti vožnji na drevaku po brzicah čustev, razumskega izenačevanja in rešitev, ki so vedno znova v njem.«
Že na začetku je bila knjiga Lažna mesta na petem mestu lestvice najboljših mladinskih knjig, ki jo objavlja New York Times, leto po izidu pa je dobila Edgarjevo nagrado za najboljšo mladinsko knjigo. V ameriškem časopisju je bil roman deležen predvsem pohvalnih ocen. Eni od kritičark se je zdela domiselna pisateljeva gradnja Marginega značaja, saj »jo spoznavamo pravzaprav skozi sledi ali ključe, ki jih je po izginotju pustila za sabo, in šele na koncu se nam predstavi kot zelo kompleksna in samosvoja duša«.
Rebecca Swain je v kritiki zapisala, da »so jo Lažna mesta prepričala, da mora odrasel bralec brskati po policah z mladinsko literaturo. Green, ki je odraščal v mestu Orlando in mu še vedno služi za navdih pri pisanju, je doživeto padel v najstniško življenje z ostrim in zabavnim pisanjem, izkušnje pa mu omogočajo bogatiti pisanje z modrostjo.«
Med pohvalami beremo tudi, da »Greenovo pisanje odlikujeta simbolizem in zmožnost sintetizirati domišljijo in realizem« (Michael Cart). Nekaj je bilo tudi slabih ocen. Na Dr. John Long Middle School v Pasco Countyju so celo odstranili knjigo s seznama poletnega branja za mlade, ker se je skupina staršev pritožila, da je v njej preveč seksualnih vsebin.
Filmska uspešnica
Tretji roman Johna Greena Lažno mesto je takoj po izidu postal velika uspešnica, zato ne preseneča, da so se kmalu lotili filmske produkcije. V slovenskih kinematografih ga predvajajo od druge polovice julija. Sodeč po zapisih filmskih producentov, v zgodbo najbolj potegnejo liki in prijateljstva med njimi. Producent Wyck Godfrey, ki je po Greenovi uspešnici produciral že Krive so zvezde (The Fault in Our Stars), se odločitvi, da takoj posname še en njegov roman, ni mogel upreti.
Režiserju Jaku Schreierju je bila zgodba blizu, ker potovanja junakov v mnogo pogledih odsevajo njegove lastne srednješolske izkušnje: »Lažna mesta so spomin na neki čisto določen trenutek s konca mojih šolskih let, ki se ga še kako dobro spomnim,« razloži. »Film se začne kot romantična zgodba, a se počasi prelevi v nekaj povsem drugega – osredotoči se na prijateljstvo in na to, kako dojemamo druge in kako se razumemo med seboj.«
Quentina igra Nat Wolff, ki je navdušil v celovečercih o odraščanju Krive so zvezde in Palo Alto po črticah Jamesa Franca. Margo je na filmskem platnu upodobila Cara Delevingne in o njej so se mediji na veliko razpisali, še preden je film prišel na velika platna. To je nadvse prepoznavno in uspešno dekle v svetu mode, a pred njo je verjetno tudi vznemirljiva igralska kariera – v kratkem bo na velikih platnih nastopila v kar petih projektih.
