Duhovi, živali, besede in plašček

Založba Miš je predstavila šest novih knjižnih izdaj.

Objavljeno
03. marec 2015 16.53
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

V prostorih Društva slovenskih pisateljev je bilo danes veliko ustvarjalcev, saj je Založba Miš predstavila kar šest novih izdaj, slikanic, knjig za mladino in strip.

Žiga X Gombač je tisti pisatelj, ki naj bi penkalo vihtel že v zibeli. V zadnjih dvanajstih letih je spisal in objavil več kot 178 pravljic, pesmic in stripov za otroke ter jih objavil tako v revijah, kot knjigah. Tokrat se predstavlja s kratko slikanico Skrivnost mladih levov, ki jo je ilustriral Ivan Mitrevski, s katerim avtor že dolgo uspešno sodeluje.

Mladi levi bodo sicer nekoč kralji živali, a vseeno jih je strah. Teme, strele in groma, samote, grdih sanj ... In če kdo lahko prežene ta strah, je toplina, prijaznost in stisk šape njihovih očetov. Slikanica z malo besedila je primerna za družinsko branje in prvo bralno obdobje.

Slikanica umešča pomembnost vloge očeta tudi v čustveno življenje otroka. Z vsakim prodanim izvodom založba donira 1 evro Fundaciji Jakec in čarobna lučka.
Gombač je povedal, da je slikanico napisal takoj za tem, ko je neko soboto ob štirih zjutraj dobil idejo. »Potreboval sem kako uro, res pa je, da je v mojih mislih nastajala precej let.«

Duh Babujan in prijatelji je delo Sebastijana Preglja (ilustrirala jo je Ana Razpotnik Donati). Zgodbica za prvo bralno obdobje in družinsko branje spodbuja strpnost do otrok, ki so drugačni. Delo je pregledala tudi Aksinja Kermauner, ki je, med drugim, specialistka za delo s slepimi in slabovidnimi otroki.

Skupina otrok bi se rada igrala v opuščeni stari vili, pa jih hitro postane strah. Petru, ki je slep, pa ni jasno, zakaj bi se s svojo žogo ne mogel igrati tam ... Pisatelj je povedal, da ga je k pisanju spodbujal njegov sin, ki mu je na poti v vrtec pripovedoval vedno nove in nove zgodbice. Zaupal nam je še, da bo v naslednji knjigi duhec postal brezdomec.

Andrej Rozman Roza je spregovoril o knjigi Živalska kmetija, stripu, ki ga je napisal po predlogi Georga Orwella, narisal pa ga je Damijan Stepančič. Na zavihku knjige kratko in jasno pojasnjuje: »Ko mi je Lutkovno gledališče Ljubljana ponudilo, da napišem dramatizacijo Orwellove Živalske farme, sem se najprej upiral. Ker je komunizem v teh krajih že zdavnaj poražen, nisem vedel, zakaj naj bi še jaz pomagal brcat v njegovo truplo.

Ko pa sem se dela lotil, sem zgroženo ugotovil, da mi je danes, ko živimo v posledicah revolucionarnega prevrata, ki se nam je zgodil pred četrt stoletja, usoda Orwellovih uporanih živali veliko bolj domača, kot mi je bila v času mladosti. Ker to ni zgodba o sprevrženosti komunizma, ampak revolucionarjev«. Revoilucija se dogaja na Janežičevi kmetiji. Zakaj Janežičevi, Roza ne ve. Mimogrede pa smo izvedeli, da Andrej Rozman Roza kandidira za nagrado Astrid Lindgren.

Kaj nam povejo besede je poučno delo Lucije in Damijana Stepančiča, nekakšen slovar tujk za otroke, kakor je pojasnila Stepančičeva. Izbrala je 50 besed, ki jih esejistično opisuje, s čimer želi bralce opozoriti na bogastvo besed, ki izvirajo iz starih jezikov, v sebi pa nosijo večpomenskost in lepoto. Denimo amfora, diamant, angel, ikona, portal, dialog ... Po odlično sprejeti poučni ilustrirani knjigi Kako so videli svet, ki je v letu 2012 prejela priznanje Zlata hruška za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo, sta torej njena avtorja ustvarila novo knjigo, njeno nadaljevanje.

Knjiga je logično in pregledno urejena, sledi abecednemu vrstnemu redu – začne pri besedi na črko a in se konča z besedo na črko ž, za vsako črko si izbere besedo, ki jo približa bralcu. Knjiga je bila zavoljo velikega števila podatkov deležna natančnega strokovnega pregleda, kar ji zagotavlja pravilnost, točnost in zanesljivost.

Dim Zupan pa je predstavil svoje delo Jaz, Franci Grdi (ilustracije Tanja Komadina). V skladovnici drv med nevihto mačka skoti sedem mladičev. Ker grozi, da se bo skladovnica podrla, jih znosi v drvarnico na prostor za premog, najmanjšega pa ne uspe – šele naslednji dan ga najde in odnese. Ker ima le šest seskov si najmanjši ne more zagotoviti hrane, zato hira, skoraj ga tudi požre podgana ...

Knjiga Jaz, Franci Grdi z mačkom v glavni vlogi, ki svojo življenjsko zgodbo pripoveduje v prvi osebi, vsaj nekoliko spominja na knjige o Hektorju, vsekakor ima njihove odlike – je napeta, duhovita, pa tudi premišljujoča, menijo založniki. Zupan pa je povedal, da je zgodbo "našel" v spominih na otroštvo, ko so tudi pri njem doma imeli mačka. Zapuščenega in suhega so našli, obdržali in z leti se je spreminjal ter postal pravi kosmati lepotec, za povrhu pa je bil tudi pameten. Zgodba je napisana v kratkih stavkih in poglavja niso preobsežna.

Predstavili pa so tudi novo izdajo slikanice Plašček za Barbaro Vitomila Zupana, ki jo je na novo ilustrirala Ana Zavadlav. "Težko se je lotiti ilustriranja knjige, ki jo je pred tabo že naslikala Marija Lucija Stupica in je bila že večkrat ponatisnjena," je povedala ilustratorka. Vendar se je dela lotila z veseljem ter slikanici vdihnila veliko svetlobe in svežine.