Evropa mora spet najti svojo domišljijo

Pen 2015: Knjiga Mračni odkloni Johna Ralstona Saula izšla pri Mohorjevi družbi.

Objavljeno
08. maj 2015 17.57
Na sliki Marjan Strojan, John Ralston Saul in Danica Purg. 47. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, 7. maja 2015
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Slovenski center Pen, organizator tradicionalnega mednarodnega srečanja na Bledu, ima letos srečo, kakršno je imel pred dvema letoma: tiste pisateljske goste, ki z abstraktnimi in dolgočasnimi referati rešujejo svet, z lahkoto zasenči predsednik Pen John Ralston Saul.

Kanadski pisatelj in publicist, ki je bil za predsednika mednarodnega Pena izvoljen leta 2009, od takrat pa ga lahko srečamo vsepovsod po svetu, še najbolj tam, kjer je kakorkoli ogrožena svoboda izražanja ali pa so tako in drugačni oblastniki pisatelje strpeali v zapore.

Tudi njegove letošnje intervencije, v sredo na Bledu, ko je nagovoril udeležence 47. mednarodnega srečanja pisateljev, in včeraj v ljubljanski knjigarni Mohorjeve družbe, kjer so predstavili prevod njegovega dela Mračni odkloni, so bile elegantno koncizne in prepričljive.

Na Bledu je John Ralston Saul pisateljske kolege posvaril pred občutkom nemoči, s katerim, pravi, so okužili vse, ki bi kaj lahko spremenili, zato je po njegovem mnenju jasna in glasna beseda mednarodnega Pen še toliko bolj pomembna. Pen, organizacija, ki ima centre v več kot sto državah, in so njeni člani na primer vsi živi dobitniki Nobelove nagrade za literaturo in sploh vsi najbolj pomembni sodobni pisatelji, zagotavlja Saul, ima moč, ki je primerljiva moči, kakršno imata Nato ali Organizacija združenih narodov, le da Pen v primerjavi z Natom nima orožja, Nato pa ne jezika.

Podobno ugotavlja Saul za Pen v primerjavi z bankami, tudi te premorejo le denar, jezika pa ne. Kot predsednik Pen ima zmeraj možnost srečati predsednike držav in vlad, to moč tudi obilno uporablja, najbolj intrigantna med njimi so seveda srečanja z diktatorji iz tretjega sveta, ki se pogosto spremenijo v samodržčev monolog.

Marsikatero tako izkušnjo bodo bralci našli v Saulovi »popotnikovi povesti«, imenitno duhoviti črni komediji z naslovom Mračni odkloni, ki jo je pravkar izdala Mohorjeva družba v prevodu Nikija Neubauerja (to je drugo Saulovo delo v slovenščini, leta 1989 je DZS v prevodu Jureta Potokarja izdala njegovo knjigo Druga najboljša stvar).

Koliko, se je včeraj vprašal Saul, ekonomistov, častnikov ali bankirjev je po svetu danes v zaporu? Ne preveč, je odgovoril, pisateljev v ječi pa je ta hip po vsem svetu kar 850, in naloga mednarodne pisateljske organizacije je, da jih poskuša rešiti.

Za sodobne družbe, je Saul navrgel na ljubljanski predstavitvi duhovitih Mračnih odklonov, katerih pripovedovalec kroži od zapravljivih novih bogatašev Zahoda do samodržcev tretjega sveta, je nujno, da sprejemajo idejo kompleksnosti, večplastnosti in tolerirajo različnost. Evropa, je prepričan predsednik mednarodnega Pen, je danes pred velikim preizkusom, ali bo znala ohraniti idejo različnosti, na katero se sicer sklicuje.

Kriza, nesposobnost vodenja in pomanjkanje pravih idej prispevajo k temu, da se evropske družbe približujejo strahu pred drugim, v nekaterih reakcijah na poplavo beguncev se razkrivajo mehanizmi, v katerih ni mogoče najti nič pozitivnega, prav tako se razrašča prepričanje, da si skrbi za begunce preprosto ne moremo privoščiti in da je neuspeh nekaj sprejemljivega, voditelji pa zanj niso kaznovani. Ne bi smelo biti tako, pravi Saul, Evropa, ki je ena od najbolj bogatih civilizacij v zgodovini, mora spet najti svojo domišljijo.