Tiskane izdaje
Gostovanje slovenskih pisateljev na Dunaju sodi v okvir priprav na projekt Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem naj bi naša država nastopila čez nekaj let, Javna agencija za knjigo ga je pripravila v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom v Avstriji Skica in na Dunaj povabila Cvetko Lipuš, Ano Pepelnik, Majo Haderlap, Davorina Lenka, Aleša Štegra, Gorana Vojnovića in Borisa Pahorja.
Davorin Lenko, dobitnik Delovega kresnika pred dvema letoma, je na uvodnem večeru štiridnevne turneje v knjigarni in kavarni Phil nastopil ob Cvetki Lipuš, Ani Pepelnik in avstrijskih gostih večera Vereni Mermer in Robertu Prosserju, verjetno pa je bilo zanj posebno zadovoljstvo, da je lahko videl avstrijske goste večera listati po nemškem prevodu romana Telesa v temi, ki je z naslovom Körper im Dunkeln (prevod je podpisala Ann Catrin Bolton) prejšnji mesec izšel v zbirki Društva slovenskih pisateljev Litterae slovenicae.
Dunajska publika ni imela nič proti, da je bilo po končanih literarnih branjih na vrsti druženje z glasbo (teoP/Belo smetje), predvsem pa pivom dveh butičnih slovenskih pivovarn – Reservoir Dogs in Bevog.
Nasploh so se slovenski gostje turneje vsi do zadnjega lahko nemško beroči publiki predstavili z najmanj eno, nekateri pa z več prevedenimi knjižnimi izdajami. Prevod v nemščino si bo zagotovo zapomnil Aleš Šteger: njegov roman Odpusti je v prevodu Matthiasa Göritza z naslovom Archiv der toten Seelen letos izdala ugledna frankfurtska založba Klausa Schöfflinga Schöffling & Co. in ga odposlala na imenitno in naporno predstavitveno turnejo.
V sredo zvečer je Štegra v dunajskem kulturnem centru Alte Schmiede gostila in spraševala avstrijska avtorica Angelika Reitzer, a to je bila le ena od postaj na dolgi poti po nemško beročem svetu, slovenski pisatelj ima za sabo nastope v Hamburgu, Leipzigu, Berlinu, Innsbrucku in Salzburgu, po Dunaju pridejo na vrsto se Köln, Stuttgart, Bremen, Kiel in druga mesta.
Ne potuje le Šteger: Goran Vojnović, ki je včeraj zvečer ob Maji Haderlap odgovarjal na vprašanja novinarke ORF Katje Gasser, se je dunajski publiki v Hauptbücherei Wien lahko predstavil z nemškim prevodom romana Jugoslavija, moja dežela, z branjem odlomkov v nemščini je pomagal prevajalec romana Klaus Detlef Olof. Roman je z naslovom Vaters Land letos izdala založba Folio, avtor pa je letos gostoval v Leipzigu, Hamburgu in Grazu, prihodnji mesec bo nastopil še v Londonu in Dublinu.
Najbolj poseben in najbolj pričakovan slovenski gost na Dunaju je bil zagotovo veliki tržaški popotnik Boris Pahor: stodveletnik je nedavno obiskal nekatera koncentracijska taborišča, prejšnji teden je odmevno nastopil na Evropskem kulturnem forumu v Bruslju, v četrtek zvečer pa je gostoval v uglednem Avstrijskem literarnem združenju (Österreichische Gesellschaft für Literatur), eni najstarejših kulturnih institucij v Avstriji.
Moč argumentacije, moč spomina
V dvorani združenja se le redko zbere toliko ljudi, kot se jih je v četrtek zvečer: tam je Pahor nastopil na pogovornem večeru z naslovom Zasteklena zavesa (Der gläserne Vorhang) in podnaslovom O literarni refleksiji zgodovine.
Načrtovano je bilo, da se bo z njim pogovarjal Thomas Poiss, Dunajčan, ki predava filologijo na berlinski Humboldtovi univerzi, prevodni urednik njegovega romana Nekropola in velik poznavalec njegovega opusa, pogovor pa naj bi moderiral kritik in prevajalec Cornelius Hell, a ni pomagalo, največ besede si je vzel razpoloženi gost in nekje sredi večera, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten, nonšalantno povprašal, ali lahko kar nadaljuje ali kaj.
Pogovor je berlinski gost uvedel z opisom Pahorjeve življenjske poti od otroštva do koncentracijskih taborišč in vse do danes, potem pa je vodenje večera pravzaprav prevzel kar neustavljivi Pahor sam. Prebral je odlomek iz romana Nekropola, potem pa se je (na platno na odru je bila projecirana fotografija Trsta, izkazalo se je, da je posneta z okna Pahorjeve delovne sobe in ponuja njegov pogled na Trst) predal obujanju spominskih drobcev na čas, ki ga je preživel v taboriščih in dodal, da si je življenje rešil z jeziki, saj mu je znanje jezikov prineslo mesto prevajalca in mu ni bilo treba hoditi na delo v kamnolom, ki je mnoge izčrpalo do konca.
Potem je slovenski gost postregel z malce enigmatičnimi besedami, da je govoriti o Borisu Pahorju danes govoriti o Slovencih v času Avstrije. O svojem spominjanju je bil Pahor izjemno natančen, povedal je, da to ne zadeva le njega, ampak vse druge, saj se ne sme pozabiti marsičesa, na primer tega, da so ljudem od Trsta do Alp od vznika fašizma do septembra 1943 prepovedovali jezik, šole, spreminjali so jim priimke v italijanske različice (direktor tako imenovane znanstvene komisije, je povedal Pahor, se je pohvalil, da so na ta način, da so spremenili več kot dva tisoč priimkov, dobili sto tisoč novih Italijanov), veliko število jih je končalo v italijanskih zaporih ali v internaciji in delovnih taboriščih.
»Tega Evropa ni vedela ne takrat ne danes,« je dodal Pahor – in nikakor ni nehal govoriti. Ko je spregovoril o avstrijski dominaciji, je spomnil, da je bila edina slabost preprosto dejstvo, da cesarski Dunaj ni priznaval Slovanov in vzhoda Evrope oziroma jim, tako kot romanski svet, ni priznaval enakovrednosti.
Vsa mnenja o nekdanjih in zdajšnjih problemih Evrope, slovenstva in sveta je Pahor v četrtek zvečer pospremil z ugotovitvijo: »Nisem nič, sem le ubog pisatelj, star stodve leti, a vem, da nam ne preostane drugega, kot da se posvetimo sporazumevanju, dialogu.« Pahorjev nasvet je tudi, da bi si morala Evropa izprašati vest. »Vsa Evropa,« je opozoril slovenski stodveletnik in za svoj nastop požel dolg aplavz.
Slovenske avtorice in avtorje so na Dunaju sprejeli tudi na uredništvih dveh dunajskih založb, Zsolnay in Folio, ki imata v programu slovenske avtorje.
