Med nominiranci je poleg Tylerjeve dobro znan tudi britanski pisatelj Tom McCarthy, čigar knjig prav tako ne moremo brati v slovenščini, kar je morda še bolj presenetljivo kot v prvem primeru. McCarthy se je na ožji seznam uvrstil z romanom Satin Island. Zaslovel je že s prvencem Reminder leta 2005. Kritiki ga primerjajo z avtorji, kot so Bolańo, Pynchon in Beckett. Med finalisti za bookerjevo nagrado je bil že z romanom C leta 2010 in tedaj so kritiki stavili nanj.
Poleg teh dveh avtorjev se za nagrado potegujejo še Marlon James z Jamajke z delom A Brief History of Seven Killings, Chigozie Obioma iz Nigerije z romanom The Fishermen, Hanya Yanagihara iz ZDA z delom A Little Life in Sunjeev Sahota iz Velike Britanije, ki je napisal The Year of the Runaways. Obioma je najmlajši kandidat, nominiran pa je za svoj prvenec, medtem ko je James prvi avtor z Jamajke v igri za to nagrado, ki jo od leta 2014 podeljujejo pisateljem ne glede na narodnost, pomembno je le, da pišejo v angleščini.
Predsednik žirije Michael Wood je izrazil navdušenje zaradi raznolikosti knjig v ožjem izboru, kar je splet okoliščin, saj tega niso posebej iskali. To hkrati pomeni, da je roman živ in da se dobro razvija na različnih koncih sveta, je dodal.
Žirija je letos upoštevala 156 knjig, od katerih se jih je v širši izbor uvrstilo 13. Avtorji, ki so prišli ožji izbor, dobijo po 2500 funtov, deležni pa so tudi promocije knjige. Zmagovalec dobi 50 tisoč funtov, njegovo ime pa bo znano 13. oktobra na prireditvi, ki jo bo prenašal BBC.
Nagrada booker, ustanovljena leta 1969, je bila namenjena samo avtorjem iz Velike Britanije in držav Commonwealtha, Irske in Zimbabveja. Odprtje tudi za ameriške pisatelje leta 2014 je povzročilo, da se niti v širši izbor niso uvrstili pisatelji iz večine držav Commonwealtha.
Lani je dobil nagrado avstralski pisatelj Richard Flanagan za roman The Narrow Road to the Deep North o ljubezni in vojni ter človeškem trpljenju in prijateljstvu. Flanagan v tem romanu pripoveduje o Avstralcih, ki so bili kakor tudi japonski vojni ujetniki prisiljeni graditi železnico v Burmi. Posvetil ga je svojemu očetu, ki je preživel prisilno delo, veliko jih namreč ni imelo te sreče. V slovenščini lahko beremo njegova romana Plosk ene dlani in Neznana teroristka Plosk ene dlani pripoveduje o življenju slovenskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Avstralijo. V središču je družina Buloh, oče Bojan, hčerka Sonja in mati Maria, ki nekega večera zapusti moža alkoholika in triletnega otroka. Petintrideset let kasneje se hči Sonja vrne na Tasmanijo k svojemu propadlemu očetu. Sence preteklosti jo dohitijo.