Fotografirati je treba z glavo

Fotograf Arne Hodalič s priročnikom prenaša znanje na nove generacije.

Objavljeno
23. marec 2015 16.34
Mateja Prinčič
Mateja Prinčič
V začetku letošnjega leta je ­fotograf Arne Hodalič izdal­ ­posodobljen priročnik ­Fotografija (založba Noa), ki na 120 straneh združuje znanje,­ izkušnje in globoko doživete­ trenutke z različnih koncev sveta. Knjiga ni le klasičen fotografski priročnik, ampak prikaz subjektivnega pogleda na fotografijo in fotografske zakonitosti.

Arne Hodalič je kot fotograf aktiven od zgodnjih osemdesetih let, zdaj sodi v vrh svetovne reportažne­ fotografije. Kot biolog, izkušen potapljač in jamski raziskovalec je posnel na stotine slikovitih prizorov.­ A v središču njegovega zanimanja je človek, še posebej njegovo gorje, beda in žalost v krajih, kjer domujeta le trpljenje in revščina. Večkrat nagrajeni fotograf je član nekaterih pomembnejših fotografskih agencij in objavlja v najpomembnejših svetovnih časopisih in revijah. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in je avtor več fotografskih knjig in priročnikov ter soavtor dokumentarnih filmov.

Ob prihajajočem šestdesetem rojstnem dnevu je svetovni popotnik sklenil, da bo njegova prihodnost temeljila na prenosu znanja mlajšim generacijam. Zato je predstavitev priročnika Fotografija potekala v tem slogu – namesto govorjenja o vsebini knjige je prepustil mikrofon nekaterim študentom. Svoja dela so predstavili tisti trije, v katerih je Arne prepoznal veliko talenta: Katja Bidovec, Mitja Ličar in Borut Sluga.

Globinska ostrina, čas osvetlitve, zlati rez ...

Novi priročnik, ki je namenjen prav vsem, ki se zanimajo za fotografijo, poleg nasvetov združuje znanje in izkušnje, niza osnove in tehnične fotografske razlage, kot so globinska ostrina, čas osvetlitve, zaslonka, zlati rez, kompozicija, ozadje, in številne trike, ki jih pri svojem delu uporabljajo profesio­nalci. Uči nas kritičnega pogleda, estetsko-tehniških vrednot in meril,­ ki narekujejo dobro fotografijo. Dotakne se pravil analogne fotografije, ki jo je glede kakovosti posnetka po Arnejevih besedah digitalna fotografija že zdavnaj prekosila. Na primerih lastnih vrhunskih posnetkov z različnih koncev sveta pojasnjuje fotografske tehnike,­ pravila in kršenje le-teh. Bralcu zagotovo ne bo dolgčas, saj je avtor poleg tehničnih podatkov zapisal tudi svoje občutke in drobne zanimivosti trenutkov, ko je na svojih potepanjih po svetu ure in ure, pa tudi mesece in leta, čakal na dober posnetek.

In kaj je po njegovem mnenju treba storiti za dober posnetek? »Zagotovo veliko več, kot le kupiti najnovejši model fotoaparata in pritisniti na sprožilec,« pravi Hodalič, ki je prepričan, da je edina pot do dobre fotografije veliko pritiskov na sprožilec. Zaveda se tudi, da nobena fotografija (tudi lastna) ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. »Več ko fotografiraš, večja je možnost, da se ti kdaj nasmehne sreča,« pravi in dodaja, da dobra fotografija nastane v glavi, fotoaparat je le podaljšek naših razmišljanj, znanja ter izkušenj. Učenje je po njegovem najboljša pot do vrhunskega izdelka.