Hillary Clinton o šoku in bolečini po izgubi na volitvah

Spomini: Kandidatka za predsednico ZDA v knjigi analizira vzroke za poraz in razgalja svoja čustva in duševno razpoloženje

pet, 29.09.2017, 18:00

Pospravljanje za sprostitev

Hillary Clinton je premagovala živčno napetost po volilnem porazu tudi s pospravljanjem. »V nekem trenutku sem se prepričala, da je najpomembnejša stvar, ki jo je treba narediti – red v vseh omarah. To sem delala s tolikšno energijo, da sta se mi psa umikala s poti, ko sem hitela po hiši. Oblačila, ki jih z Billom nisva več potrebovala, sem zložila na kup in potem poklicala prijatelje, naj jih vzamejo. Po omarah sem se lotila predalov. Našla sem na tisoče fotografij in jih razvrstila v albume. Potem sem vrgla iz hiše več sto starih časopisov in revij. Nakar sem se lotila vizitk. Z Billom sva jih v življenju zbrala najbrž milijon. Vse sem zložila po abecedi. Naposled sem se lotila knjig. Prebrala sem celo Eleno Ferrante in nekaj kriminalk Donne Leon, Jacqueline Winspear in Charlesa Todda. Billovih knjig o politiki in zgodovini nisem hotela niti videti.«

Nekdanja demokratska predsedniška kandidatka Hillary­ ­Clinton je pred dnevi­ v ZDA objavila knjigo What Happened­ (Kaj se je zgodilo), v kateri je opisala podrobnosti o predvolilni kampanji, v kateri je lani izgubila v končnici.

Pravi, da je bil najtežji telefonski klic v njenem življenju tisti, ko je poklicala Trumpa, da mu je čestitala za zmago.

Ko Hillary Clinton analizira, kaj se je zgodilo, da je izgubila pravzaprav dobljeno bitko, navaja več razlogov – preiskavo FBI o njej nekaj dni pred volitvami, rusko vmešavanje v volitve, medijsko obravnavanje nje in Trumpa, seksizem v politiki, uničujočo kampanjo Bernieja Sandersa in lastne napake. Odpre tudi svoje srce in opiše pretresenost v noči po volitvah in trpljenje v naslednjih mesecih, ko se je osamila in skoraj izgubila razsodnost.

Joga namesto tablet

Na dan volitev je bil Hillaryjin mož Bill precej živčen in ji med čakanjem na rezultate rekel, da obstaja možnost, da bo izgubila. Hillary Clinton v knjigi prizna, da je ob porazu občutila »bolečino in šok«, bližnji prijatelji so ji svetovali, naj jemlje pomirjevalne tablete, a je kmalu ugotovila, da te niso zanjo, in se vpisala na jogo. Globoko dihanje je pomagalo. Pravi, da je na začetku, ko je z ekipo analizirala vzroke za poraz, pila veliko vina, in čeprav to ni bilo v njeni navadi, je začela uživati v hamburgerjih in ocvrtem krompirčku.

Posebni spomini

Spomini na volitve Hillary Clinton so za Ameriko posebnost. Napisali so jih sicer skoraj vsi predsedniški kandidati, vendar so večinoma izšli v volilnem letu in nagovarjali volivce. Spomine so napisali tako tisti, ki so bili pozneje poraženi, kot tisti, ki so zmagali. Nihče pa še ni napisal knjige na tak način po tem, ko je izgubil. Hillary Clinton v knjigi razkrije, kako zelo lahko izguba boli, spregovori o svojem čustvenem in duševnem razpoloženju. Prikaže svojo do zdaj neznano čustveno plat, kajti v javnosti je vselej veljala za hladno žensko. »Vse javnomnenjske raziskave in ocene so kazale, da imam izvrstne možnosti za zmago,« piše.

Na volilni torek, ko sta z Billom glasovala, je na poti do volilnega štaba na Manhattnu prvič lahko resno razmišljala o kandidatih za svoje prihodnje ministre in prioritetah. Najprej bo na vrsti infrastruktura – obnova cest, mostov, železnic, letališč. Sodelavcem je rekla, naj to napišejo v govor, ki ga bo imela po razglasitvi rezultatov. Ko so se zvečer volišča zaprla, je postalo napeto, a poraz še ni bil gotov. Dvajset najbližjih sodelavcev in družinskih članov je spremljalo rezultate na CNN.

Seksizem v politiki

Hillary Clinton pravi, da sta imela na volitvah veliko vlogo seksizem in mizoginija, najboljši dokaz je zmaga brezsramnega seksista. Toda Trump si ni izmislil seksizma, njegov vpliv traja precej dlje. »Ko ženska izstopi in naznani, da se bo potegovala za neko funkcijo, se začnejo analize njenega obraza, telesa, glasu, drže, omalovaževanje njenega položaja, njenih idej, uspehov ... Višje ko je ženska v politiki, težje ji je. Če je močna, ji rečejo, da ljudem to ni všeč. Če je šibka, ji rečejo, da ni za prvo ligo. Če veliko dela, ji rečejo, da zanemarja družino. Če postavi družino na prvo mesto, ji rečejo, da dela ne jemlje resno.«

Hillary pravi, da se je borila za pravice žensk, te pa je niso nagradile. Čeprav so jo močno podprle Afroameričanke in Latinskoameričanke, ni prepričala najštevilnejših – belopoltih žensk. Volile so Trumpa, moškega, ki se je hvalil, da »ko si zvezda, z ženskami lahko počneš, kar hočeš«.

Za Sandersove privržence čarovnica

Velik del knjige pripoveduje o tekmi s Trumpom, precej besed pa namenja tudi svojemu protikandidatu Bernieju Sandersu v boju za demokratsko nominacijo, o katerem pravi, da je delno kriv za slabo podobo, ki so si jo ustvarili o njej med kampanjo. »Vztrajno me je prikazoval kot korumpirano služabnico korporativnih interesov, ki jo je kupil Wall Street.« Njegovi najbolj goreči privrženci, mladi, v glavnem moški študenti, so to dvignili na seksistično raven in Hillary imenovali čarovnica. Žal ji je, da se ni bolj postavila po robu Sandersovim napadom, kajti v stranki so ji ves čas govorili, naj se brzda. Tekma s Sandersom jo je frustrirala.

»Zanj politika pomeni navdihovanje množičnega gibanja. Naj sem imela še tako napreden predlog, je on predlagal nekaj še bolj levega, ne glede na to, ali je bilo uresničljivo ali ne. Berniejeve ideje so bile velike, preproste in neuresničljive. Bilo pa jih je preprosto razložiti v nasprotju z mojimi, uresničljivimi, a zapletenimi. Ljudje so hoteli slišati visoke cilje, o katerih lahko sanjajo, in ne konkretne politike za dosego tistega, kar je realno. To je bila moja napaka.«

Preiskava FBI smrtni udarec

Hillary Clinton v knjigi govori o svojih napakah, največji delež krivde za svoj poraz pa pripiše tedanjemu šefu FBI Jamesu Comeyju in njegovemu ponovnemu odprtju preiskave enajst dni pred volitvami zaradi uporabe zasebnega strežnika za elektronsko pošto, ko je bila državna sekretarka. Preiskava e-pošte ni dala rezultata, zato so jo ustavili tri dni pred volitvami, kar je bilo, pravi Hillary, prepozno. Preiskava ji je zadala smrtni udarec.

»Celotna kampanja je lahko zvedena na boj, kateri občutek bo prevladal med volivci – prvi je strah pred tveganjem, drugi pa želja po spremembi. Sama sem poskusila prepričati Američane, da bi bila Trumpova izvolitev preveliko tveganje, in ta strategija je dobro delovala. Comey je to sliko obrnil na glavo. Zdaj je volivce začelo skrbeti, da bi, če bi izvolili mene, lahko sledile nove preiskave in na koncu morda tudi moj odpoklic. S tem je bil ustvarjen vtis, da sva Trump in jaz tvegana izbira. Če je vsaka izbira tvegana, je prevladala želja po spremembi. Trump je predstavljal spremembo, mene so doživljali kot nadaljevanje iste, Obamove ­politike.«

Uravnoteženi mediji

Hillary Clinton je prepričana, da so Trumpu pomagali do zmage mediji, kar zdaj priznavajo tudi sami, čeprav so to počeli nehote. Televizije so zaradi čim večje gledanosti spremljale vsak Trumpov korak, ne nazadnje je bil zvezdnik resničnostnega šova, ki je nizal škandale in neverjetne izjave, kar je bilo seveda gledano. Poleg tega so mediji menili, da morajo o njiju poročati uravnoteženo, torej tudi o Hillaryjinih škandalih, to pa je bila e-pošta na njenem zasebnem strežniku v Beli hiši. Tako in tako pa so bili mediji prepričani, da bo Hillary zmagala.

Ni se sprijaznila

Hillary Clinton se še ni sprijaznila s tem, da ni postala predsednica. »Ni dneva, da si ne bi zastavila vprašanja: Zakaj sem izgubila? Včasih me to tako okupira, da se težko osredotočim na karkoli drugega. Vračam se k lastnim pomanjkljivostim in napakam. Prevzemam odgovornost za vse. Mogoče je kriviti baze podatkov, slaba sporočila ali karkoli – toda jaz sem bila kandidatka. To je bila moja kampanja. To so bile moje odločitve. Pogosto tolažim razočarane prijatelje, zaradi česar se še slabše počutim – spopadam se z velikansko žalostjo, ki grozi, da me bo celo pogoltnila. Na vsakem koraku občutim, da sem se vsem izneverila.« Hillary Clinton je spoznala, da ni prepoznala nasprotja med svojim pristopom k politiki in tistim, kar so volivci hoteli slišati.

Čeprav je bila tarča napadov in izenačevanja s Trumpom v medijih, je bila njena naloga kljub temu prepričati Američane, naj volijo njo. »Tega nisem znala narediti. Vse moje najhujše bojazni o lastnih omejitvah so se uresničile v volilni noči.«

Prijavi sovražni govor