Tiskane izdaje
Vsakemu šolarju in dijaku ob obisku knjižnice dati knjigo – lepo in hvalevredno. Projekt Rastem s knjigo v zadnjem desetletju počne ravno to. Začelo se je z obdarovanimi sedmošolci, nekaj pozneje so jim pridružili še dijake prvih razredov. Letos ne gre gladko.
Projekt je začelo ministrstvo za kulturo, od leta 2009 ga izvaja Javna agencija za knjigo (JAK), cilj je spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja in motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino.
Motivacija ima številke: ni ga tukajšnjega splošnega založnika, ki bi se branil zaželene pomoči za naslov, ki izide v predvidenih 23.000 izvodih. JAK ima za ta namen 80.000 evrov.
Tehnologija je preprosta: na pomlad z javnim razpisom založnike vabijo k prijavi, pristojna strokovna komisija med prijavljenimi deli izbere eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov, letos za prve devetič, za druge petič po vrsti. Septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti, gredo knjige v vse splošne knjižnice, vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol pa svoj izvod prejmejo ob posebej organiziranem obisku splošne knjižnice.
Živalska kmetija in Kakorkoli
Za letos je komisija za osnovnošolce izbrala knjigo Damjana Šinigoja Iskanje Eve, za srednješolce pa Živalsko kmetijo Andreja Rozmana Roze z ilustracijami Damijana Stepančiča. Obe knjigi je izdala založba Miš. Dijakom je svoj naslov, knjigo Polone Glavan Kakorkoli, nameravala ponuditi še založba Beletrina, a je agencija izbrala Živalsko kmetijo.
Beletrina s to odločitvijo ni bila zadovoljna in je nanjo vložila pritožbo. Odločevalcem očita, da je to priredba Orwellove Živalske farme, kar ni izvirno slovensko delo (še natančneje, z besedami enega od ocenjevalcev, je priredba za strip »v bistvu dobesedni scenarij lutkovne igrice, ki jo je Andrej Rozman Roza napisal za Lutkovno gledališče Ljubljana«), in da je delo strip, kar po definiciji ni literarno delo.
V razpisnih pogojih je namreč formulacija, ki od prijaviteljev zahteva, da kandidirajo z izvirnim slovenskim leposlovnim mladinskim delom, katerega pisec je živeči sodobni slovenski ustvarjalec. Branje Rozmanove Živalske kmetije se vsekakor precej razlikuje od branja Orwellove Živalske farme, v tem pogledu o Rozmanovi izvirnosti verjetno ne bi smelo biti dvoma.
Beletrina se čudi, da roman Kakorkoli v kategoriji literarne kakovosti in izvirnosti ni dosegel maksimalnega števila točk, in se sprašuje, »kako je lahko izvirni roman Kakorkoli manj izviren od priredbe oziroma 'dobesednega prepisa scenarija lutkovne igrice'«. Beletrina dodaja, da je – kar zadeva kriterij referenc in odmevnosti knjige v strokovni javnosti – Kakorkoli doživel nominacijo za nagrado kritiško sito in nagrado kresnik, v recenzijah pa je bil ocenjen izjemno pozitivno.
Podobne reference je mogoče najti tudi za Živalsko kmetijo, eden od ocenjevalcev je opozoril na izvrstno risarsko priredbo, druga ocenjevalka pa je pripomnila, da je Rozmanu uspelo zgostiti zgodbo, ne da bi bistveno spremenil osnovni dramaturški lok.
Beletrina v pritožbi še navaja, da je Kakorkoli v obrazložitvi komisije ocenjen kot zahtevnejše literarno delo (a ne zahtevnejše od izbranih del iz zadnjih let), in se sprašuje, ali je problematika Živalske kmetije, torej problematika totalitarnih sistemov in socialne utopije, res bistveno bližje ciljni skupini bralcev od romana Kakorkoli, zgodbe, ki prevprašuje aktualno družbeno dogajanje, na primer proteste in socialno odrinjenost priseljencev.
Delova ocenjevalka se je ob Rozmanovem delu vprašala: In komu je strip pravzaprav namenjen? Zagotovo tudi mladostnikom v (pred)najstniškem obdobju, ki lahko berejo zgodbo kot (fantastično) živalsko zgodbo in manj kot družbeno alegorijo. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji, a zanimivo bo počakati na razplet.
