Tiskane izdaje
Zakon o enotni ceni knjige določa, da mora založnik sam določiti ceno knjige ter da ta ostaja šest mesecev od izida nespremenjena in enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih. V vseh evropskih državah, kjer zakon velja, je po besedah direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) Aleša Novaka pripomogel k srednjeročni stabilizaciji knjižnega trga.
Nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc je kot predlagatelj zakona dejal, da ga je po treh mesecih nemogoče evalvirati, saj bi se zanašali samo na parcialna opažanja. Evalvacijo bo pa po njegovih besedah nujno napraviti leto dni po sprejetju zakona, ko bo jasneje, kje so napake. Poudaril pa je, da zakon prinaša pomembno platformo za sodelovanje vseh, ki delujejo na knjižnem trgu.
Andrej Žakelj s Tržnega inšpektorata RS je dejal, da so med dosedanjim nadzorom ugotovili zgolj nekaj kršitev. Opravili so 64 inšpekcijskih pregledov pri knjigotržcih in založnikih ter ugotovili štiri nepravilnosti zaradi prepozne prijave cene del s strani založnikov, deset nepravilnosti, povezanih s pravilno označitvijo cene in zgolj eno večjo nepravilnost, ko so prek spletne prodaje ponujali desetodstotni popust na vse knjige v naboru, kar pri novitetah ni možno. V vseh primerih so izdali opozorila, v primeru, da se bodo napake ponavljale, pa so predvidene globe.
Zakon je prinesel tudi bazo JAK za prijavo prvega prodajnega dne na novo izdanih del. V bazo je registriranih okoli 380 založnikov, beležijo pa okoli 1200 prijav o enotni ceni knjige. Novak je dejal, da je prednost te baze analitičen vpogled v aktualno ponudbo del na trgu, prav tako je baza povezana z virtualno knjižnico. V prihodnje bo tudi integrirana v osrednji portal na področju knjige, ki ga pripravlja JAK.
Vodje koprske knjigarne Libris Ingrid Celestina je bazo na novo izdanih naslovov pozdravila kot zelo dobrodošlo in uporabno za knjigarnarje. Tudi zakon sicer podpira, je pa prepoznala težavo pri nudenju popustov rednih strankam, ki večinoma kupujejo nove naslove, ki se jih ne sme prodajati s popustom.
Med občinstvom se je oglasila Andreja Kavčič iz založbe DZS, ki je opozorila, da se zakon kaže kot neživljenjski na primeru šolske literature, ki jo je mogoče po nižji ceni ponuditi zgolj na dan predstavitve, nato pa ne več.
Dolgoletna urednica Tanja Tuma, ki je bila že pred leti gonilna sila pri pripravi uzanc zakona, je pozvala vse, ki se jih zakon dotika, da stopijo skupaj. Zakon, ki se po veliki meri zgleduje po francoski različici, je jasno napisan v le nekaj členih. V njem mora, tako Tuma, vsaka založba in vsaka knjižnica poiskati najboljše za svoje delovanje.
