Knjiga, ki je spremenila pogled na človeško telo

 Prva izdaja knjige o zgradbi človeškega telesa Andreasa Vesaliusa iz 16. stoletja je bila na Dunaju prodana za dobrih 367.000 evrov

Objavljeno
20. julij 2017 15.32
Milan Ilić
Milan Ilić
Rabljene knjige so danes na Dunaju na voljo po zelo nizkih cenah in celo brezplačno. Ljudje bi se jih radi znebili iz svoje domače knjižnice, med njimi so zelo dobro ohranjene enciklopedije in leksikoni, ki so jih družine imele doma več generacij. A antikvariati imajo polna skladišča, zato so postali zelo izbirčni pri nakupu. V stanovanjskih naseljih je že običajno, da dele skupnih prostorov za zabavo in rekreacijo spreminjajo v samopostrežne knjižnice, v katere lahko vsi prinesejo knjige, ki jih ne potrebujejo, in vzamejo katero koli knjigo od tistih, ki so jih prinesli sosedje.

Rekordna cena

Na več koncih Dunaja stojijo kovinske in steklene vitrine, ki omogočajo brezplačno »samopostrežbo« knjig. Skratka, veliko knjig je ljudem postalo odveč. Zato se je vrednost nekaterih rabljenih knjig zadnja leta celo povečala. Nekateri so še vedno pripravljeni plačati zelo visoke zneske za staro klasično, »analogno« knjigo, po »gutenbersko« natisnjeno na papirju. Seveda gre za zanimive zbirateljske primerke. V dunajski dražbeni hiši Dorotheum, največji v tem delu Evrope (pravijo, da je šesta največja dražbena hiša in najstarejše tovrstno podjetje na svetu; ustanovili so jo leta 1707), so pred kratkim dosegli rekordno ceno v tej hiši za neko prodano knjigo.

Sedem knjig

Na dražbi so konec junija ponudili predmet številka 290 oziroma knjigo De humani corporis fabrica libri septem (Sedem knjig o zgradbi človeškega telesa), katere avtor je Andreas Vesalius (1514–1564). Prodajali so prvo izdajo knjige, natisnjeno v sedmih zvezkih. Izšla je leta 1543 v švicarskem Baslu pri založbi Johannesa Oporinusa. Kupec knjige, ki je bil navzoč na dražbi v dvorani hiše Dorotheum, je zanjo plačal 367.237 evrov. Za primerjavo: za ta denar dobite na Dunaju približno 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje na dobri lokaciji.

Poleg številnih ilustracij, po katerih slovi Vesaliusovo delo, so v knjigi, prodani na Dunaju, na nekaterih straneh pripisani tudi številnih komentarji nekaterih nekdanjih lastnikov. Med njimi je bil nemški zdravnik Caspar Nevius (1513–1579), ki je komentiral »šokantno in neverjetno epidemijo kuge v Benetkah leta 1576«. Poleg tega je v knjigi daljši seznam uglednih bolnikov: knezov, grofov, vitezov ...

Zvezdniška kariera mladega zdravnika

Andreas Vesalius (1514–1564) je bil potomec uglednih vladarskih lekarnarjev in zdravnikov iz mesta Wesel na Renu. Družina se je preselila v vojvodstvo Brabant (danes sestavni del Belgije) in obdržala priimek po nemškem mestu, iz katerega je prišla. Andreas je študiral medicino v Leuvnu (Louvainu) in Parizu. V francoski prestolnici se je na živalih naučil seciranja in seciral tudi človeška trupla. Podrobno je proučeval človeške kosti, ki jih je kupoval na pariških pokopališčih.

Ko se je Vesalius vrnil v Leuven na študij medicine, je proučeval in razlagal odkritja perzijskega zdravnika, znanstvenika, filozofa in alkimista Al Razija, ki je deloval konec 9. in na začetku 10. stoletja. Po koncu prvega dela študija je Vesalius odšel v Padovo, kjer je doktoriral ter takoj zatem postal profesor kirurgije in demonstrator anatomije. V Padovi je takrat delovala napredna medicinska fakulteta, na kateri je Vesalius izpopolnil znanje seciranja. Svoje znanje je dodatno nadgradil kot gostujoči profesor v Bologni.

Vesalius je seciral izjemno temeljito in bil pri tem najnatančnejši dotedanji strokovnjak. Ugotovil je marsikaj, kar ni bilo usklajeno z ugotovitvami do takrat nedotakljivega starogrškega in starorimskega zdravnika Galena, ki je deloval skoraj tisočletje in pol pred Vesaliusom, in sicer v drugi polovici 2. stoletja. Galen je bil med drugim zdravnik rimskega cesarja Marka Avrelija in nekaterih drugih tedanjih vladarjev, starorimska religija pa je strogo prepovedovala seciranje človeških trupel. Kljub takšnim omejitvam so Galenove ugotovitve o človeški anatomiji veljale za pravilne vse do 16. stoletja.

Vesalius je ugotovil, da je Galen prišel do svojih spoznanj na podlagi proučevanja živali, psov, opic in prašičev, ne pa ljudi. Ko je spoznal, da njegove ugotovitve na podlagi seciranja človeških trupel nasprotujejo galenski anatomiji, je na začetku 40. let 16. stoletja napisal knjigo O zgradbi človeškega telesa. Seznam prvih odkritij o človeški anatomiji je v tem delu zelo dolg.

Knjigo je posvetil Karlu V.

Vesalius je med drugim ovrgel Galenovo razumevanje človeškega krvnega obtoka, ki je dolgih 1400 let veljalo za nesporno. Prav tako je dokazal, da je spodnja čeljust pri človeku sestavljena iz ene, in ne dveh kosti. Še zanimivejši je podatek, da je šele Vesalius znanstveno ovrgel zablodo, da imajo moški par reber več od žensk, in napačno prepričanje, da imajo moški več zob kot ženske. Prvi je opisal umetno, mehansko ventilacijo, s katero lahko nadomestijo spontano dihanje oziroma pomagajo bolniku, da diha. Zato je Vesaliusova podoba (skupaj s podobo angleškega zdravnika Williama Harveyja) v logotipu avstralsko-novozelandskega kolidža anesteziologov.

Vesalius je svojo obsežno knjigo posvetil habsburškemu cesarju Karlu V., skrajšano, študentsko izdajo knjige pa Karlovemu sinu Filipu II., kralju Španije. Leta 1543, ko so natisnili prvo izdajo knjige O zgradbi človeškega telesa, je bil Vesalius star 28 let. Karl V. ga je povabil, naj postane njegov osebni zdravnik, ter mu podelil dosmrtno pokojnino in grofovski naslov. Vesalius je bil nato tudi zdravnik Filipa II. Umrl je star 49 let na grškem otoku Zakintos, kjer je zbolel med vračanjem z romanja v Jeruzalem. Pokopali so ga nekje na Krfu.

Verjetno je ilustratorjev več

Knjiga De humani corporis fabrica libri septem je takoj po izidu postala uspešnica in velikokrat so jo »piratsko« kopirali. Resda ni bila prva knjiga, napisana na podlagi ugotovitev med seciranjem človeških trupel, vendar je zaslovela zaradi kakovostnih lesorezov in natančnih opisov, poleg tega so bili ilustratorji osebno navzoči pri seciranju. Dolgo časa je veljalo, da je bil edini ilustrator knjige Tizianov učenec, nizozemski slikar in grafik Jan Stephan van Calcar. Toda sodobni strokovnjaki trdijo, da van Calcar ni mogel ustvariti vseh ilustracij v knjigi. Menijo, da je pri nastajanju tega medicinskega remek dela sodelovalo več ilustratorjev.

V Vesaliusovem delu je svoj vrh doživelo renesančno, humanistično oživljanje antičnega pristopa k znanosti. Po izidu te knjige je seciranje človeških trupel postalo del programa študija medicine; knjiga je nedvomno močno spodbudila razvoj evropske literature o anatomiji. Mnogi zgodovinarji umetnosti, medicine in znanosti na splošno še danes proučujejo to delo. Po izidu knjige je anatomija postala znanstvena disciplina, knjiga je »vplivala ne samo na fiziologijo, ampak tudi na vso biologijo«, piše v elektronski izdaji Enciklopedije Britannice. Mimogrede, tiskane izdaje te slavne enciklopedije ni več od leta 2012, lani pa so v Baslu pri založbi Karger spet natisnili Vesaliusovo De humani corporis fabrica v dveh velikih zvezkih. Pri založniku stane 1250 evrov. Zanimanja zanjo v tiskani obliki očitno ne manjka, čeprav je njena prva izdaja v celoti zakonito na voljo na internetu. Nekatere dragocene knjige, tiskane na papirju – ne glede na to, ali gre za prvo izdajo ali novejše ponatise –, še vedno ohranjajo visoke cene in kupci so jih še vedno pripravljeni plačati.