Tiskane izdaje
Izvrsten avstrijski pisatelj Joseph Roth (1894–1939), Dunajčan, rojen v Galiciji v mestu Brodi (danes v Ukrajini), ki je bila del avstro-ogrske monarhije, je enega svojih najuspešnejših romanov Job – roman o preprostem možu objavil leta 1930.
V njem je izpostavil židovsko tematiko, ki jo je dobro poznal, kajti njegova mati je bila ruska Židinja, ki ji geto ni bil tuj. Tri leta po izidu knjige so nacionalsocialisti prevzeli oblast v Nemčiji in začeli uvajati diskriminatorne zakone, ki so prizadeli predvsem Žide. Roth je takrat emigriral v Francijo, med knjigami, ki so jih sežigali nacisti, so bile tudi njegove.
»Zavrnil sem, da bi me Hitler sprejel kot nemškega pisca, čeprav mi je bilo ponujeno. Sem Avstrijec, imam židovsko mamo in nacionalsocialistom ne morem oprostiti ravnanja z Avstrijo kot tudi ne njihovega preganjanja Židov: človek ne pljuva na grob svoje mame,« je napisal v avtobiografskih zabeležkah.
Skoraj polovico opusa je napisal v francoskem eksilu, njegov najbolj znani roman pa je Radetzkyjeva koračnica, v katerem z zgodbo družine slovenskega porekla von Trotta opisuje razkroj habsburške monarhije. V romanu Kapucinska grobnica nadaljuje pripoved o družini von Trotta.
Roth, ki je služil denar, in to veliko denarja, tudi kot novinar, je zaradi alkoholizma zapustil svet pri 43 letih in za sabo pustil romane, od katerih se številni uvrščajo v literarni vrh prejšnjega stoletja.
Roman Job so prvič natisnili v trideset tisoč izvodih in je najbrž najbolj ganljiv izmed vseh. Opisuje dramo družine skromnega in pobožnega židovskega učitelja v neki galicijski vasi. Učitelj Mandel Singer ima ženo Deboro in štiri otroke – sinove Jono, Šemarjo, Menuhima in hčer Mirjam.
Najmlajši Menuhim je pohabljen in edina beseda, ki jo je zmožen izgovoriti, je mama. Mati se v stiski zateče po nasvet k rabinu in ta ji svetuje, naj zanj skrbi in ga nikoli ne zapusti. Mandel alias Job je čisto na dnu svoje vere v melanholični tožbi nad življenjem in njegovim pretežkim bremenom.
Prva svetovna vojna in zatem val emigracije v Ameriko prinašata usodne spremembe v majhno in zaprto okolje. Razkrajanje tradicije in osipanje družine izzove pri glavnem liku veliko trpljenje in kot edini up za boljšo prihodnost ostaja samo še najmlajši sin, o katerem so bili vsi prepričani, da bo do konca življenja ostal telesno in umsko prizadet. Družina se odseli v Ameriko za sinom Šemarjo in prizadetega Menuhima pusti pri paru, ki je od njih kupil skromno hišico.
Roman je napisan z izjemno senzibilnostjo, Roth je tankočutno prodrl v dušo vsakega družinskega člana in skoznje spregovoril o nepopolnosti človeškega srca. Konec je naravnost osupljiv in do skrajnosti ganljiv.
Roth je mojster pripovedovanja in tako je roman napisan v vrhunskem in berljivem slogu. V evropski književnosti 20. stoletja je malokdo, če sploh kdo, prepričljiveje pisal o neskončnem človeškem hrepenenju in z njim povezani neozdravljivi melanholiji.
Job je knjiga o izgubi, ne samo imetja, ampak predvsem vere. Izmenična igra zaupanja in dvomov, rastoče odtujitve in obupa, bližine in oddaljenosti, metaforično poglablja dramo najglobljih preizkušenj vere v Boga, tako kot jo je fenomenalno opisal starozavezni prerok.
