Knjiga tedna - Michael Ondaatje Mačja miza

 Pisatelj je bil rojen na Cejlonu, danes Šrilanki, leta 1954 se je preselil v Anglijo, leta 1962 pa v Kanado. Ta kratki biografski uvod je pomemben za pričujoč roman zato, da razumemo, od kod Ondaatjeju ideja zanj. Osrednji lik romana je enajstletni deček Michael, ki je brez spremstva vkrcan na čezoceanko Oronsay ter se poda na tritedensko vožnjo od Cejlona do Anglije, kjer naj bi se pridružil materi.

To se je pri rosnih enajstih zgodilo tudi Ondaatjeju, samega so ga poslali iz Colomba z ladjo v Anglijo, vendar pisatelj pravi, da se s tega potovanja ne spomni ničesar. Zgodba v romanu ima torej resničen okvir, vse drugo je fikcija. Vendar Ondaatje tako prepričljivo opisuje Michaelovo potovanje, da z lahkoto verjamemo, da je to avtobiografski trenutek, njegovo lastno potovanje.

Romaneskni Michael mora na ladji jesti za mačjo mizo, ki je najdlje od kapitanove kabine. V tem zakotnem vogalu sedijo najmanj pomembni ljudje na ladji. Ker so nepomembni, so nevidni in zato svobodni – lahko počnejo, kar jim srce poželi. Tako Michael in še dva fanta neovirano in svobodno tavajo po ladji, vohunijo za drugimi potniki in se grejo razne potegavščine in navihanosti. To je avantura njihovih življenj, čas iniciacije v odraslost, tu so življenjske lekcije, ki jih za vedno spremenijo, so odgovori na nekatera zanje zelo težka vprašanja, zato bi romanu zagotovo lahko nadeli oznako Bildungsroman.

V plavajočem ladijskem mikrokozmosu so vseh vrst ljudje: glasni pianist Mazappa, ki fante uči nespodobnih pesmic, botanist Daniels,­ ki jih nauči več o rastlinah, kot se bodo naučili kadarkoli ­kasneje v življenju, milijonar Hector da Silva, ki gre zdravit steklino v Evropo, zapornik Niemeyer, čigar skrivnost bo fante vedno preganjala, Michaelova sestrična Emily, ki je njegova zaupnica in vodnica in v njem prvič zbudi spolno poželenje, pa presenetljiva gospodična Lasqueti, ki potuje z golobi ... ter četa drugih ekscentrikov in čudakov ...

Pisatelj elegantno strukturira roman in posamezne like ter fragmentirane zgodbe z lahkoto preplete v romaneskno celoto. V kronoloških preskokih v prihodnost bralcu omogoča vpogled v to, kako je to na videz majhno potovanje v resnici postalo veliko, kakšen vpliv je imelo na življenja fantov. Izkaže se, da je to potovanje na več nivojih: iz otroštva v odraslost, z vzhoda na zahod, iz preteklosti v prihodnost. Pod črto razumemo, da gre za Ondaatjejeva potovanja in preizkušnje: izguba domovine, eksil, kolonializem ... Ondaatjejeva pisava je lirična, zvočna in bogata, pravo razkošje, v katero se velja potopiti.