Književni kalejdoskop: od ljubezni do živali do Melanie Trump

Nobelovec J. M. Coetzee proti krutosti do živali

Pisatelj J. M. Coetzee je na javnem branju, ki ga je imel v madridskem muzeju Reina Sofia, obsodil krutost do živali. Povedal je, da ni ljubitelj živali, da živali ne potrebujejo njegove ljubezni, da pa hoče, da so ljudje pravični do njih.

Šestinsedemdesetletni južnoafriški pisatelj je vegetarijanec in že desetletja promovira pravice živali. J. M. Coetzee, ki je dobil Nobelovo nagrado leta 2003, je o tej temi napisal novelo The Lives of Animals (Življenja živali). Tekst je oblikovan kot pogovor med avstralsko pisateljico in njenim sinom, v katerem mati med drugim pravi sinu: »Ljudje tolerirajo pobijanje živali samo zato, ker ga ne vidijo.«

»Ljudje mislijo, da so veliko pomembnejši od živali, in podcenjujejo živalsko zavest,« je na nastopu povedal Coetzee in dejal, da pričakuje od ljudi, da bodo kultivirali svojo empatijo. Na vprašanje, kaj meni o bikoborbi v Španiji, je v znak neodobravanja samo dvignil roke.

Chimamanda Ngozi Adichie napisala zgodbo o Melanii Trump

Chimamanda Ngozi Adichie je objavila kratko zgodbo o ameriških volitvah, napisano s perspektive žene Donalda Trumpa, Slovenke Melanie. Naslov zgodbe je The Arrangements, objavljena pa je bila v New York Times Book Review. Lik Melanie se očitno navezuje na Gospo Dalloway Virginie Woolf.

»Melania se je odločila, da bo sama naročila rože,« je otvoritveni stavek zgodbe. Tudi Clarissa Dalloway se odloči, da bo rože za zabavo kupila sama.

Zgodba opisuje, kako Trump piše ženi sms-sporočila, naj si »uredi prsi«, kako si zjutraj ona ogleduje njegov zavaljeni trebuh in razmišlja o nekdanjem ljubimcu Tomazu, kako razmišlja o svoji temnopolti trenerki pilatesa, ki je žrtev Trumpovih rasističnih opazk, in kako Ivanka­ Trump na skrivaj daruje denar Hillary Clinton, ker hoče sabotirati očetovo volilno kampanjo. Drugo zgodbo iz serije o volitvah bo New York Times objavil 8. novembra.

Razstava fotografij o krajih Petra Handkeja

V galeriji Kunstraum Lakeside je na ogled razstava Kraji Petra Handkeja. Hamburški fotograf Jens Goldbeck je povedal, da je to »skorajda neskončen« projekt. Koroški pisatelj je dalj časa živel kar na trinajstih različnih mestih, je povedala kustosinja Hemma Schmutz.

Na 29 fotografijah Jensa Goldbecka so med drugim Handkejev rojstni kraj Grebin, grad Plešivec, kjer je Peter Handke obiskoval gimnazijo, ter kraj, kjer živi danes, Chaville pri Parizu.

Poleg tega si želi Goldbeck – po desetletnem branju Handkejevih­ del – vključiti v razstavo še literarna prizorišča iz njegovih del. Koroško, na primer Sele in Železno Kaplo, ki imata pomembno vlogo v drami Še vedno vihar, Slovenijo, denimo Jesenice, ki se pojavijo v romanu Ponovitev, ali Salzburg, četrt Morzg, ki je bila ovekovečena v pripovedi Nauk gore Sainte-Victoire.

Vendar Goldbeck ne stremi k enciklopedičnosti, temveč izbira neopazne, vsakdanje, postranske­ podrobnosti brez turističnih, literarnozgodovinskih ali metaforičnih pretenzij.

Z razstavo, ki je na ogled do 5. avgusta, se galerija Kunstraum Lakeside navezuje na tako imenovani Ubežni kino (Fluchtkino) za pribežnike in domačine.

Umetnostna zgodovinarka in germanistka Hemma Schmutz je povedala, da je moral Peter Handke že pri dveh letih zapustiti Koroško in se preseliti v Berlin, kar je tudi ena od zgodb o begunstvu.