Tiskane izdaje
Jubilejni knjižni sejem se je končal, tri nadstropja Cankarjevega doma so bila v soboto in nedeljo polna obiskovalcev, ki so hiteli listati po najnovejši knjižni produkciji. Podelili so še zadnje nagrade – nagrado kritiško sito, novo nagrado knjiga leta in že v petek nagrado za najlepšo slovensko knjigo.
Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo literarni kritiki podeljujejo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kar najširši kritiški forum, saj imajo možnost pretresanja sita prav vsi člani Društva slovenskih literarnih kritikov, na mrežici sita pa lahko ostanejo vse knjige ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo največ glasov kritiške žirije – kritiki tako ne glasujejo z besedami utemeljitve, temveč zgolj s točkami, podeljenimi svojim favoritom. Tako si želijo pri podeljevanju nagrade zagotoviti strokovno težo in demokratičnost pri izbiranju nagrajenca, saj je rezultat posledica odločitev reprezentativnega vzorca iz nabora kompetentnih literarnih kritikov.
Na mrežici kritiškega sita je po silovitem pretresanju ostal le pisatelj Davorin Lenko, ki so mu v soboto podelili nagrado kritiško sito za roman Telesa v temi (Center za slovensko književnost). Ostali trije nominiranci so bili še Jasmin B. Frelih z romanom Na/pol (Cankarjeva založba), Tadej Golob z romanom Ali boma ye! (Goga) in Denis Škofič s pesniško zbirko Sprehajalec ptic (Študentska založba). Nagrado kritiško sito sta doslej prejeli Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli (Študentska založba, 2011) in Maruša Krese za roman Da me je strah? (Goga, 2012).
Duhovita in ostra
Na humoren način je v pripoved vpletla Stalina, s katerim se je – »zavoljo lepih fotografij, ki so po drugi svetovni vojni visele na skorajda vsaki hiši« – šestletna deklica hotela poročiti. »In ker se je treba z možem včasih tudi pogovarjati, sem se začela pridno in strastno učiti ruščino.« Pogovor je tekel sproščeno, ni pozabila predstaviti niti svojega mačjega kalifata, saj ima tri mačke in pol. Tista »pol« je namreč rada s sosedom, ker se odpravljata na dolge in romantične sprehode.
Izpostavila pa je tudi nekaj hudih problemov današnjega časa – prazno besedičenje politikov in razpad slovenščine, zamolčane primere pedofilije (»otroci so nedotakljivi!«), vzgojo, ki ubija ustvarjalnost, in tudi nekdanje komuniste, ki to niso več. Še posebej ogorčeno je dejala, da politiki lažejo, ko govorijo, da ni denarja. »Denarja je veliko, le razporejen ni pravilno,« je rekla, »treba ga je vzeti tistemu, ki ga ima veliko, in ga dati nekomu, ki ga potrebuje!«
Proti koncu je še povedala, da vsaj do maja 2015 noče umreti, ker bi rada doživela premiero opere Deseta hči, za katero je napisala libreto, uglasbil pa jo bo Milko Lazar. Libreto je dokončan, nekaj verzov je »prepisala kar iz svoje poezije«. Deseto hči bo pel kontratenor, ki je »najlepši možni sopran«, in to hoče dočakati. Umetnica je letos dopolnila 75 let.
Zmagala je ljubezen
Danes so podelili nagrado knjiga leta – velika nagrada slovenskega knjižnega sejma, ki so jo izmed petih nominiranih knjig izglasovali obiskovalci knjižnega sejma. To je prva slovenska nagrada, ki ocenjuje knjigo kot celoto (žirija je upoštevala vse žanre in ocenjevala tako vsebino kot formo, jezik, urednikovanje in tisk).
Boštjan Tadel kot predsednik žirije je dejal, da so med nominiranimi iskali knjigo, ki je večkratnik dobrega, in knjige, ki širijo njeno formalno podobo. Roman Uranjek, član žirije, je dejal, da so našli knjige, »ki so videti tako dobre, da bi vanje ugriznil«.
Knjiga leta je Ljubimca z Vošnjakove ulice: pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da »gre za enkraten dokument, ki nam odkriva popolnoma nov obraz enega najbolj prepoznavnih slovenskih pesnikov. Če smo doslej Kajuha poznali kot mojstrskega avtorja domoljubnih in bolj borbenih kot ljubezenskih pesmi ter tesnobe in celo eksistenčne groze iz partizanskega vsakdana, ga v teh pismih spoznavamo kot urbanega intelektualca, kot mladega človeka, pred katerim je vse življenje in ki se neskončno veseli daru ljubezni (...). Ta knjiga je nekaj posebnega ravno zato, ker nam na edinstveno 'knjižni' način posreduje in ohranja zgodbo, ki se v nobenem drugem mediju ne bi mogla ne predstaviti ne obdržati v tolikšni meri.«
Urejevalec pisem Mihael Glavan je na podelitvi povedal, da mu je bilo v veliko veselje brskati po starih rokopisih, ki so dragocen spomin, »blisk pod cvetočo češnjo«. Zahvalil se je tudi hčeri in sinu Silve Ponikvar, ki sta dokumente hranila in jih posredovala.
Žirija je podelila tudi posebno priznanje SKS za elektronsko knjigo, ki jo je prejel portal Fran – slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
