Ko pristanete v posebnem inštitutu
Stephen King
Inštitut
prevod Anja Bakan, Hiša knjig, 2023
Mojster tesnobe ne miruje. Tokrat je svojo temačno fantazijo prepletel še z elementi znanstvene fantastike. Začne se v mirni ulici v predmestju Minneapolisa, kjer vlomilci ponoči neslišno umorijo starše Luka Ellisa, njega pa odpeljejo s črnim terenskim vozilom. Luka se zbudi v Inštitutu, v sobi, na las podobni njegovi, le da ta nima okna. So pa tam še druga vrata in za njimi drugi otroci z nadnaravnimi sposobnostmi, telekinezo in telepatijo, Kalisha, George, Nick, Iris in desetletni Avery Dixon, in vsi so prišli sem tako kot Luke. Vsi so v Prednjem delu, toda Luke izve, da se slej ko prej preseliš v Zadnji del, od koder se ne vrneš več. To srhljivo ustanovo vodi gospa Sigsby, ki je neusmiljeno predana cilju, in sicer da bi iz teh otrok izvlekla moč njihovih zunajčutnih sposobnosti. Če sodeluješ, dobivaš žetone za avtomate s prigrizki. Če se upiraš, sledi kruta kazen. Vse več jih gre v Zadnji del, zato Luka hoče zbežati po pomoč. Vendar iz Inštituta ni še nikdar nihče pobegnil.
Damir Globočnik
V kraljestvu fotografije
Buča, 2023
Delo doktorja umetnostne zgodovine in zgodovine Damirja Globočnika prinaša temeljit vpogled v delovanje prvih fotografskih klubov na Slovenskem med letoma 1889 in 1950. Knjiga je obogatena s kar štiristo fotografijami, ki so svojevrstna časovna kapsula, ki razkriva, kako se je nekoč pri nas živelo. Leta 1889 je bil ob petdesetletnici izuma dagerotipije v Ljubljani ustanovljen prvi domači fotografski klub. Do sredine 20. stoletja je v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Trstu, Celju, Litiji, Hrastniku in drugih krajih sledilo še več kot dvajset fotografskih klubov. Ljubiteljski fotografi so se povezovali tudi v fotografske sekcije v sklopu Slovenskega planinskega društva in TK Skala. Poklicni fotografi so v omenjenem obdobju ustanovili eno društvo. Predstavljeni so pobudniki ustanovitve klubov, njihovi najbolj izstopajoči člani ter prve fotografske razstave na slovenskih tleh.
Marko Radmilovič
Zapisi iz močvirja
Pivec, 2023
Glose, hudomušni komentarji in razgaljanje slaboumnosti že več kot četrt stoletja spravljajo v dobro voljo poslušalce Vala 202 v Zapisih iz močvirja Marka Radmiloviča. Pri založbi Pivec so izdali nabor njegovih močvirnih analiz v knjigi Zapisi iz močvirja (2022– 2010): naprej v preteklost. Radmilovič svojo ost usmerja v aktualno dogajanje, od političnega do popularnejših zvrsti, ves čas pa pri tem nujno odstira trpke resnice o družbi. Ob sočasni avtorjevi izjemni ustvarjalni kondiciji Zapisi iz močvirja še vedno ohranjajo svežino, so aktualni in ostajajo prepričljivi. S tem pa nepogrešljiv del ponudbe drugega programa javnega Radia Slovenija. O teh kolumnah je komisija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega – Ježka med drugim zapisala: »Radmilovič ustvarja zvrst, ki zahteva široko razgledanost in izobraženost, in zagotovo ga lahko štejemo med avtorje, ki še premorejo notranjo svobodo in velik smisel za samoironijo.«
Laura Jarratt
Mama
prevod Matejka Križan, Lynx, 2023
Dve hčerki, ena izbira. Čudovite počitnice na mirnem škotskem podeželju se za Lizzie in njeni hčerki končajo grozljivo, saj je mati primorana sprejeti nemogočo odločitev. Po nesreči se življenje počasi vrača v normalne tirnice, a ne za Lizzie, ki se spoprijema z osebno tragedijo, medtem ko policijska preiskava obtiči na mrtvi točki. Že tako brezizhoden položaj se še zaostri ob grožnji temačne sile, ki hoče popraviti krivice preteklosti. Britanska pisateljica Laura Jarratt, sicer ravnateljica šole za otroke s posebnimi potrebami, je napisala že štiri knjige za mladostnike, Mama pa je njen prvi roman za odrasle. Posvetila ga je možu Paulu, ki le redko bere njene knjige. V njem se je lotila tematike materinstva in številnih težkih odločitev, ki jih to prinaša, kar povzroča večen občutek krivde. Z. M.
