Tiskane izdaje
Ptuj bo ta teden spet prestolnica poezije. Mestna prizorišča bo od srede do sobote zasedel festival Dnevi poezije in vina, jutri pa se bo razkropil še po drugih slovenskih krajih in celo po Avstriji. Lani je bil festival jubilejni, dvajseti, govorilo se je, da je v tem času k nam pripeljal štiristo petdeset pesnikov z vseh koncev sveta. Letos so se številke pomaknile še nekoliko višje, kajti 21. festival je pripeljal novih enaindvajset pesnikov in pesnic.
Kot je znano, je festival pognal korenine v Goriških brdih, potem pa zamenjal primorski ambient za štajerskega in s tem vinske okuse, ki spremljajo pesniška branja in pogovore. Na Ptuju je zdaj že dodobra udomačen. Programski vodja festivala Aleš Šteger je poudaril, da ga brez lokalnega okolja sploh ne bi bilo.
»Zgledno sodelujemo z Mestno občino Ptuj, raznimi ptujskimi institucijami, drugima dvema poletnima festivaloma in prireditelji po drugih krajih. Prav tako z Zavodom za turizem Ptuj in drugimi akterji na področju turizma. Letos gre festival v to smer še posebej z novostjo, sobotno promenado poezije, ki je namenjena živi popularizaciji poezije in festivala med množicami ter oživljanju starega mestnega jedra,« je poudaril Šteger.
Stičišče petnajstih festivalov
Toda lokalni kontekst ni edina raven delovanja. Dnevi poezije in vina so po Štegrovem mnenju zelo prepoznaven festival v evropskem in svetovnem merilu. »Festival je še pridobil pomen, ker je nosilec edine evropske platforme za poezijo Versopolis in s tem stičišče petnajstih evropskih festivalov ter sedež mednarodne revije Versopolis,« je povedal Šteger.
Lani je imel festival kar nekaj težav, saj mesto Ptuj ni izpolnilo svojih finančnih obveznosti. »S festivaloma Arsana in Art Stays smo sprožili peticijo za podporo finančno podhranjenim poletnim festivalom. Posledica več kot tisoč petsto zbranih podpisov iz Slovenije in tujine je bila nadvse pozitivna. Mestni svet je letos zvišal financiranje vsem trem festivalom, našemu z dvajset na štirideset tisoč evrov letno, kar je zdrav temelj za prihodnje delovanje in razvoj festivala,« je pojasnil Šteger.
Na vprašanje, ali je za sodelovanje na festivalu težko pridobiti zelo znane pesnike, tako imenovane A-kategorije, je Šteger odgovoril: »To ni lahko in tudi pogosto veliko stane. Toda nas ne zanima le pridobivanje akategornikov, temveč tudi njihovo ustvarjanje. Naš festival je referenčen po strogih kriterijih izbora in znan po tem, da so številni mladi povabljeni pesniki kasneje postali akategorniki.«
Po Štegrovem mnenju se bo festival, ki ga letno obišče od šest tisoč do devet tisoč obiskovalcev, v prihodnosti razvijal predvsem v smislu kakovosti in raznovrstnosti programa. »Nočemo biti največji, temveč najboljši ter globoko povezani z ljudmi, med katerimi ustvarjamo festival,« je poudaril.
Programski vrhunci
»Brvar, Zurita, Hertmans, Sharmistha Mohanty, madžarski fokus,« je Šteger strnil vrhunce letošnjega programa. Pa jih poglejmo po vrsti. Slovenski pesnik Andrej Brvar in čilski pesnik Raúl Zurita sta častna gosta. Prvega dobro poznamo. Brvar je do zdaj izdal devet pesniških zbirk pa tudi tri knjige za otroke in mladino. Je prejemnik velike in male Prešernove nagrade, Glazerjeve in Kajuhove nagrade ter številnih drugih. Ob festivalu je izšla knjiga z njegovimi zbranimi zbirkami Transverzala: od Slikanice do Materiala.
Zurito bomo lahko spoznali prek prevoda njegove poezije Daleč stran, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina. Je eden najbolj znanih in kontroverznih latinskoameriških pesnikov. Po državnem udaru Augusta Pinocheta leta 1973 je pisal o nasilju nad čilskim ljudstvom.
Med diktaturo je izdal tri knjige, pisal z letalom pesmi na nebu nad New Yorkom in jih z buldožerjem vrisaval v čilsko puščavo. Sodeloval je v umetniškem kolektivu Colectivo de Acciones de Arte, ki je uporabljal performans kot sredstvo političnega upora. Je prejemnik številnih nagrad, najpomembnejši sta nagrada Pabla Nerude in čilska državna nagrada za literaturo.
Dnevi poezije in vina, degustacija vina in branje poezije v Bakusevi vinski klet. Foto: Tadej Regent/Delo
Odprto pismo Evropi
Stefan Hertmans je belgijski pisatelj, ki ga pri nas že poznamo. Leta 2015 je gostoval na Fabuli, takrat je izšel tudi slovenski prevod njegovega romana Vojna in terpentin. Tokrat ima posebno nalogo, saj bo prvi sodelujoči avtor v festivalskem programskem sklopu Odprto pismo Evropi, ki je nastal ob podpori Allianz Stiftung.
Organizatorji festivala bodo namreč poslej vsako leto povabili k sodelovanju svetovno znanega pesnika, ki bo napisal polemično pismo na temo aktualnega družbenega problema.
Beletrina bo prevedla pismo v več svetovnih jezikov, ga razposlala evropskim institucijam in objavila v ključnih evropskih medijih, 19. avgusta je bilo Hertmansovo pismo objavljeno v Delovi Sobotni prilogi. Indijska avtorica Sharmistha Mohanty je letos na festivalu v dvojni vlogi. Nastopila bo kot pesnica, hkrati pa je s Tino Kozin festivalska selektorica.
V fokusu festivala je letos sodobna madžarska poezija. V goste prihajajo pesniki Ottó Tolnai, János Térey, Krisztina Tóth in István Vörös, ki bodo v dneh pred festivalom sodelovali na prevajalski delavnici v družbi slovenskih kolegov Kristine Kočan, Iva Svetine, Milana Vincetiča in Andreja Brvarja ter Gabriele Gaal. Skupaj bodo prevajali poezijo, rezultate pa predstavili na glavnem festivalskem odru.
Na Dnevih poezije in vina bo gostovalo tudi pet Versopolisovih pesnikov: Laura Accerboni iz Italije, Nikolina Andova Šopova iz Makedonije, Helwig Brunner iz Avstrije, Julia Szychowiak iz Poljske in Yekta iz Francije.
Enako vlogo kot poezija ima na festivalu vino. Priznani vinarji, pretežno iz štajerskega vinorodnega okoliša, bodo letos znova napolnili vinski oltar na Vrazovem trgu, na Hudih pokušnjah pa se bodo iz oči v oči gledali literati in vinarji, obetajo se vinski kviz in vinske delavnice. Šteger je omenil, da je novost letošnjega festivala promenada poezije z uličnimi pesniškimi branji, glasbo in folkloro.
