Kriminalka z uvidom v žensko dušo

Ljudje, ki dnevno uporabljajo javni prevoz, se pogosto zamotijo z opazovanjem dogajanja na ulici. Okna v vlaku ali avtobusu so okvir, skozi katerega­ dostopamo do zgodb v svetu.­ To je tudi osnovni dispozitiv trenutne svetovne uspešnice Dekle na vlaku (The Girl on the Train) Paule Hawkins.

Glavna junakinja Rachel se dnevno prevaža z vlakom na relaciji Ashbury–London in rada gleda skozi okno. Še posebej jo vznemirja prizor, ki ga lahko opazuje, ko se vlak redno ustavi na določenem mestu na progi. Zagleda se v lep, mlad in zaljubljen par v eni izmed hiš v londonskem predmestju. Postopoma spoznamo, da je Rachel sama živela na tej ulici z možem Tomom, ki zdaj tam prebiva z novo ženo Anno in njunim dojenčkom.

Rachel je alkoholičarka, ki ne more preboleti izgube moža. Njena prvoosebna pripoved nam razkrije, da v alkoholnih izbruhih nadleguje nekdanjega moža in potem pozabi, kaj je počela. Alkoholizem je obenem razlog, da je izgubila službo v Londonu, a to dejstvo prikriva pred sostanovalko ter pred njo ohranja videz človeka, ki se še vedno vsak dan vozi na delo.

Tri pripovedovalke

Razlog za tihi alkoholni obup glavne junakinje je v tem, da sta se z nekdanjim možem vrsto let ne­uspešno trudila spočeti otroka.­ Prav propadli ideal družine je junakinjo pahnil v hudo stisko, jo spodbudil k popivanju in sčasoma tako obremenil njen zakon, da se je Tom odvrnil od nje in zaljubil v Anno. Odlika Hawkinsove je med drugim v tem, da pretanjeno izriše tragedijo ženske, ki se ji poruši ideja družinske sreče in s tem izgubi smisel obstoja. Mlad par, ki ga opazuje skozi okno vlaka, ji ponuja pobeg v življenje iz sanj, ki ga sama nikoli ni imela.

A Hawkinsova vrsto začetnih predpostavk, tudi tiste, ki jih ima Rachel o sebi in svoji preteklosti s Tomom, postopoma postavi pod vprašaj. Zgodba se namreč zaplete, ko glavna junakinja z vlaka opazi, da mlado žensko ne poljublja njen mož, ampak neki drug moški. Nedolgo zatem v časopisu prebere, da je ženska – ime ji je Megan – izginila, in policija začne preiskavo.

Roman prepleta perspektive treh pripovedovalk: najpomembnejša je prav Rachelina, druga je Meganina, ki zadeva čas pred njenim izginotjem, zadnja pa Annina. Avtorica iz treh linij zgradi privlačen triler, v katerem ustvarja suspenz z nezanesljivostjo Rachelinega spomina in izpovedjo čustveno nestabilne Megan, ki jo zakonsko razmerje utesnjuje in nenehno potrebuje občudovanje drugih moških, Annina pričevanja pa dajo vpogled predvsem v življenje Tomove družine in hkrati prinesejo drugačen pogled na glavno junakinjo.

Kot se za ta žanr spodobi, se za junake in junakinje izkaže, da niso to, za kar so se izdajali, prav tako skozi posamične epizode, ki sledijo ugrabitvi Megan, spoznamo možne osumljence, med katere sodi njen mož Scott, pa njen ljubimec, pa neznanec z vlaka, s katerim je Rachel preživela del večera, ko je izginila Megan, navsezadnje je tudi glavna junakinja z alkoholno manijo in zavistjo do Toma in Anne kandidatka za mračna dejanja. Zgradba romana, ki prepleta tri literarne glasove, naposled postreže z dovolj učinkovitim obratom.

Hawkinsovo mnogi kritiki vidijo v družbi močnih ženskih avtoric, ki polnijo knjižne police s pronicljivimi in temačnimi kriminalkami. Pri Dekletu na vlaku je v ospredju ženska, ki se ji življenje v tridesetih poruši, ko mora gledati druge srečne družine, sama pa je zapravila priložnost za družinsko življenje. Tudi Meganina zgodba nas vrne v mračno epizodo njene preteklosti, ki jo doživljenjsko zaznamuje. Anna pa osvetljuje življenje ženske, ki je z izčrpavajočo materinsko vlogo izgubila nekaj nekdanje samozavesti zapeljivke. Obenem na vso moč poskuša zaščititi družino pred Rachelinimi izbruhi.

Osnovni okvir zgodbe je zelo filmski, saj okno v vlaku kadrira realnost za potnike. Mnogo kritikov je opozorilo na vzporednice tega dispozitiva s Hitchcockovim Dvoriščnim oknom, v katerem junak podobno skozi okno opazuje sumljive dejavnosti sosedov. Lepota konstrukcije romana je med drugim v tem, da takšen uokvirjeni pogled na realnost slednjo nujno izkrivlja in pove več o željah in strahovih človeka, ki gleda skozenj. Ta kadrirani pogled lahko razumemo kot prispodobo za nezanesljivost naše percepcije nasploh, kar je očitno v tem, da junakinje naletijo na nevarnost tam, kjer jo najmanj pričakujejo.

Neslutena bogatašinja

Zgodba avtorice je sicer zanimiva. Odraščala je v Zimbabveju in po lastnih besedah tam preživela lepo otroštvo. Njen oče je bil novinar in tudi sama je sprva hotela opravljati ta poklic. Hawkinsova je že od malih nog rada pisala in doslej pod psevdonimom izdala štiri romane, in sicer romantične zgodbe. Zaslovela je z zadnjim (Dekle na vlaku se je več tednov obdržala na lestvici uspešnic New York Timesa), ki je izšel pod njenim pravim imenom, ter se otresla finančne stiske, v kateri se je znašla predvsem po krizi leta 2008.

Odkar je njena psihološka kriminalka ali kriminalka noir, kot jo tudi imenujejo, tudi med kritiki dobila precej ugodne ocene, se je njena finančna situacija seveda precej spremenila. Nedvomno bo k njeni dobrobiti prispevala tudi filmska adaptacija romana Studia Dreamworks. V glavni vlogi Rachel naj bi zaigrala britanska igralka Emily Blunt. Roman bomo v slovenščini lahko brali jeseni, izšel bo pri Mladinski knjigi.