Kritiško sito jambom Milana Jesiha
Literarne kritike je prepričal z 88 pesmimi v zbirki Maršal. Nominirana sta bila še Kristina Hočevar in Miklavž Komelj.
Odpri galerijo
»Če pesmi niso potrebne posamezniku, pa so nujno potrebne človeštvu,« je ob prejemu nagrade povedal pesnik Milan Jesih.
Nagrado kritiško sito, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, je prejel Milan Jesih za zbirko Maršal. Dobitnika so včeraj razglasili v okviru Slovenskih dnevov knjige.
Posebne utemeljitve niso podali, saj nagrajenca izberejo z glasovanjem.Pred razglasitvijo nagrajenca je v Atriju Pošte Slovenije potekal pogovor z vsemi tremi nominiranci. Za nagrado sta bila nominirana še Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod.
Maršal v jambskem enajstercu
Jesihova pesniška zbirka Maršal, ki je bila lani nominirana za Jenkovo nagrado, vsebuje 88 pesmi v jambskem enajstercu, osrediščenih na eno osebo – maršala. Ta »v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, bizarnih, liričnih, najrazličnejših položajih,« so zapisali pri založbi Beletrina.
Jesih se je sprva, kot je povedal, namenil narediti zabavno objavo za Literaturo ali Sodobnost, potem pa je videl, da se je siže matere in maršala ter njegove navzočnosti pri njunem razmerju nekoliko intenziviral, in sklenil, da bo še naprej ostal priča. Z namigovanjem na pokojnega jugoslovanskega maršala Tita, čeprav je njegov maršal Ljubljančan, se je odločil, naj bo pesmi 88, pri teh letih je namreč umrl Tito. »Na koncu jih je bilo že malo težko narediti. Malo sem se tudi že naveličal tega sižeja,« je dodal.
Po podelitvi nagrade pa je o identiteti maršala povedal še: »Nič več več ne vem kot bralci. Kar je napisano, drži, kar si pa zraven mislim, si mislim tako, kot si lahko še kakšen drug bralec.« Zgodba po njegovih besedah nima realne podlage, se mu pa zdi, kot »žrtvi tiste osnovne šole«, ko je tudi sam občudoval maršala, to pozno uresničenje sanj, da bi zahajal k njemu domov. To se mu zdi dražljivo. »Je taka všečna misel, ki mi je dala tudi nekoliko ognja za pisanje,« je dodal.
Književnost in kritika z roko v roki
Jesih, ki je v pogovoru izrekel priznanje slovenski literarni kritiki, tudi meni, da kritika in književnost že stoletja hodita z roko v roki. »Kjer ni pesmi, ni kritike. Tam, kjer so pesmi brez kritike, se pa voda ponavadi malo usmradi,« je dodal in še: »Če pesmi niso potrebne posamezniku, pa so nujno potrebne človeštvu.« To se po njegovem prepričanju izkazuje že več stoletij.
Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kritiški forum, kar pomeni, da imajo možnost »pretresanja sita« vsi člani društva, ki ocenjujejo vse knjige, ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki prejme največ glasov kritiške žirije. Letos so nagrado podelili sedmič.
Posebne utemeljitve niso podali, saj nagrajenca izberejo z glasovanjem.Pred razglasitvijo nagrajenca je v Atriju Pošte Slovenije potekal pogovor z vsemi tremi nominiranci. Za nagrado sta bila nominirana še Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod.
Maršal v jambskem enajstercu
Jesihova pesniška zbirka Maršal, ki je bila lani nominirana za Jenkovo nagrado, vsebuje 88 pesmi v jambskem enajstercu, osrediščenih na eno osebo – maršala. Ta »v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, bizarnih, liričnih, najrazličnejših položajih,« so zapisali pri založbi Beletrina.
Jesih se je sprva, kot je povedal, namenil narediti zabavno objavo za Literaturo ali Sodobnost, potem pa je videl, da se je siže matere in maršala ter njegove navzočnosti pri njunem razmerju nekoliko intenziviral, in sklenil, da bo še naprej ostal priča. Z namigovanjem na pokojnega jugoslovanskega maršala Tita, čeprav je njegov maršal Ljubljančan, se je odločil, naj bo pesmi 88, pri teh letih je namreč umrl Tito. »Na koncu jih je bilo že malo težko narediti. Malo sem se tudi že naveličal tega sižeja,« je dodal.
Po podelitvi nagrade pa je o identiteti maršala povedal še: »Nič več več ne vem kot bralci. Kar je napisano, drži, kar si pa zraven mislim, si mislim tako, kot si lahko še kakšen drug bralec.« Zgodba po njegovih besedah nima realne podlage, se mu pa zdi, kot »žrtvi tiste osnovne šole«, ko je tudi sam občudoval maršala, to pozno uresničenje sanj, da bi zahajal k njemu domov. To se mu zdi dražljivo. »Je taka všečna misel, ki mi je dala tudi nekoliko ognja za pisanje,« je dodal.
Književnost in kritika z roko v roki
Jesih, ki je v pogovoru izrekel priznanje slovenski literarni kritiki, tudi meni, da kritika in književnost že stoletja hodita z roko v roki. »Kjer ni pesmi, ni kritike. Tam, kjer so pesmi brez kritike, se pa voda ponavadi malo usmradi,« je dodal in še: »Če pesmi niso potrebne posamezniku, pa so nujno potrebne človeštvu.« To se po njegovem prepričanju izkazuje že več stoletij.
Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kritiški forum, kar pomeni, da imajo možnost »pretresanja sita« vsi člani društva, ki ocenjujejo vse knjige, ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki prejme največ glasov kritiške žirije. Letos so nagrado podelili sedmič.
Kdo je pretresal sito?
O nagrajencu je tokrat odločal kritiški forum v sestavi Tina Bilban, Matej Bogataj, Goran Dekleva, Leonora Flis, Ignacija J. Fridl, Ana Geršak, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Goran Potočnik Černe in Jernej Županič. Lani je nagrado prejela Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.
O nagrajencu je tokrat odločal kritiški forum v sestavi Tina Bilban, Matej Bogataj, Goran Dekleva, Leonora Flis, Ignacija J. Fridl, Ana Geršak, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Goran Potočnik Černe in Jernej Županič. Lani je nagrado prejela Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.
