Kritiško sito prejme Ajda Bračič
V senci dreves je na vrtu Društva slovenskih pisateljev danes slavila Ajda Bračič. Avtorica je nagrado kritiško sito na podelitvi, ki je potekala v okviru Slovenskih dnevov knjige, prejela za kratkoprozni prvenec Leteči ljudje, ki je lani izšel pri založbi LUD Literatura.
Kritiško sito, ki se ga je letos podarjalo že dvanajstič, je edina domača literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kar najširši kritiški forum, saj imajo možnost pretresanja sita prav vsi člani Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK), v nabor pa so knjige lahko zajete knjige ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve.
Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo kar največ glasov kritiške žirije – kritiki tako ne glasujejo z besedami utemeljitve, temveč zgolj s točkami, podeljenimi svojim favoritom. Kot poudarjajo v društvu, želijo na ta način »pri podeljevanju nagrade zagotoviti tako strokovno težo kot tudi demokratičnost pri izbiranju nagrajenca, saj je rezultat posledica odločitev reprezentativnega vzorca iz nabora kompetentnih literarnih kritikov«.
Za kritiško sito so bili v letošnjem letu poleg Ajde Bračič nominirani še Blaž Božič s pesniško zbirko mleček, žbunje: grobovi v njem (Center za slovensko književnost), Katja Gorečan z romanom Materinska knjižica (LUD Literatura), Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) in Vesna Lemaić s kratkoprozno zbirko Trznil je, odprla je oko (Cankarjeva založba). Kot je po prejemu nagrade za Delo dejala Ajda Bračič, ni pričakovala »tako dobrega odziva na knjigo, pričakovala sem seveda, da bo komu všeč, nisem pa pričakovala, da bo nominirana oziroma sedaj celo nagrajena. Vsekakor nagrade in vsa mnenja bralk in bralcev pomenijo predvsem to, da bom še pisala, ker seveda je pisanje nek užitek, ampak zunanja potrditev te nato morda spodbudi k temu, da se zadeve lotiš še bolj resno«.
Od okupirane Ljubljane do spirale sodobne družbe
V tednih pred podelitvijo so literarni kritiki in kritičarke na spletni strani DSLK objavili tudi kritike nominiranih del, pri čemer je Manja Žugman zapisala, da se pesniška zbirka mleček, žbunje: grobovi v njem »osredotoča na temeljna bivanjska vprašanja, na vprašanja vrednot, iz nje veje kritična naravnanost zoper družbo, ki utesnjuje svobodomiselnost, in neomajna vera v pesniško poslanstvo, saj v temi cvetijo neizprosne črke,/kako me bodrijo ločila«.
Silvija Žnidar je o Materinski knjižici dejala, da gre za »nedvomno pomembno delo: tako iz sporočilne kot tudi iz estetsko-oblikovne perspektive. Je toliko stvari oziroma pojavov obenem: je žalostinka za izgubljenim potencialom ljubezni, je pričevanje o zaustavitvi časa znotraj trgajoče, parajoče bolečine, je iskanje utehe, zaključka, je bes nad nemočjo v neizprosni realiteti družbe, je neumorna, neusmiljena poezija, preoblečena v prozo, govor kaotične izkušnje, posredovane osupljivo direktno«.
O Ne bom se več drsal na bajerju je pisala Tina Bilban, ki je poudarila, da je z romanom »uspelo Kralju spisati večglasno delo, ki šele kot tako lahko pripoveduje prepričljivo zgodbo o okupirani Ljubljani, Šiški in Ivanu ter hkrati o našem prostoručasu in nas samih. Pred nami je roman o odraščanju, zgodovinski in (proti)vojni roman. Pa tudi roman, s katerim se zaključuje avtorjev opus«.
Če je Ne bom se več drsal na bajerju Kraljev zadnji roman, pa je nominirana kratkoprozna zbirka Leteči ljudje avtoričin prvenec, katerega dramaturgija nas, je zapisal Sašo Puljarević, smiselno vodi do konca, kjer se nekaj smrti kasneje ponovno poraja tisti nemir, ki je 'leteče ljudi' z začetka zbirke gnal v višave, tisti nemir, ki v pogojnem naklonu poraja vprašanja, kaj če bi, ko bi … Naslov zbirke se tako izkaže kot metafora za človeško stanje«.
Tudi zbirka kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko je, je poudarila Anja Zidar, »kot nekakšen počasen vzpon po spirali sodobne družbe, četudi se zgodbe vzpenjajo, ni velikih zmag in tudi ne hudih porazov. Na nek način bi se lahko zdelo, da se obeta vrnitev k pozitivistični misli o obdelovanju vrta in individualnem razvoju, a s tem, ko protagonista pripada dvema generacijama in kontekstoma, pokaže na skupnost. Tudi ko odpade en del nje, drug še vedno živi naprej«.
Nagrado kritiško sito so v preteklih petih letih prejeli Milan Jesih za pesniško zbirko Maršal (Beletrina, 2017), Jernej Županič za roman Mamuti (LUD Literatura, 2018), Anja Golob za pesniško zbirko da ne da ne bo več prišla... (samozaložba, 2019), Muanis Sinanović za pesniško zbirko Krhke karavane (LUD Literatura, 2020) in Ana Marwan za roman Zabubljena (Beletrina, 2021).
