Boštjan Videmšek s knjigo Plan B in Simon Sinek
Po enoletnem predahu sta Združenje Manager ter Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS znova podelila naziv najboljše poslovne knjige – tokratni izbor je zajemal bero dveh let, torej leti 2020 in 2021. Zaradi bogatega nabora in dejstva, da lani nagrada ni bila podeljena, je komisija sklenila, da letos podeli kar dve priznanji, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Slovenski nagrajenec je Boštjan Videmšek, sicer dolgoletni (tudi Delov) novinarski poročevalec iz kriznih žarišč in sodelavec številnih tujih časopisov, revij in spletnih portalov ter avtor treh odmevnih družbeno angažiranih knjig o svetovnih kriznih žariščih, s knjigo Plan B (dopolnjena izdaja, UMco 2021), med tujimi avtorji pa so nagradili Simona Sineka za knjigo Neskončna igra (prevod Eva Mahovic, Smart Com, 2020).
Strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik Janez Škrabec ter članice in člani Petra Juvančič, Enej Kirn, Vladimir Kukavica, Marjana Lavrič Šulman in Lovro Peterlin je izbirala izmed 28-imi naslovi, ki so jih nominirali slovenski založniki.
Plan B tudi kot načrt za prihodnjo energijsko in okoljsko politiko v Sloveniji
V vsebinski utemeljitvah Videmškove knjige so med drugim zapisali, da gre za »izjemno avtorsko delo, ki govori o ključnih temah naše prihodnosti – na eni strani o podnebnih spremembah, na drugi pa o izzivu pridobivanja energije, ki bo do okolja prijazno. V knjigi so predstavljene energijske iniciative, ki so se praviloma začele z angažiranim posameznikom – ta je prevzel vlogo gonila sprememb in prav to je eno bistvenih sporočil – da se! možno je! Videmškov Plan B lahko beremo tudi kot načrt za prihodnjo energijsko in okoljsko politiko v Sloveniji, kjer imamo to srečo, da smo zaradi majhnosti lahko agilni. Kot so dodali, delo dokazuje, da »ima avtor širok pogled na svet, znanje, občutek za stvarnost, kritične vpoglede, bogate izkušnje terenskega dela ter osebno in novinarsko integriteto«.
V obrazložitvi nagrade Simona Sineka pa komisija utemeljuje, da avtor pojasnjuje, »da za končne igre (npr. šah in nogomet) veljajo določena pravila, vsaka igra ima začetek, sredino in konec, na koncu pa sta znana tako zmagovalec kot poraženec. V neskončnih igrah, kot sta posel ali politika, pa igralci pridejo in odidejo, pravila se spreminjajo in ni jasno določenega konca.«
Sinek zato, kot nadaljujejo v utemeljitvi, po vzoru filozofa Jamesa Carseja govori o neskončni miselnosti. Voditelje poziva, naj na poslovanje svojih podjetij gledajo kot na neskončno igro s cilji, ki so onkraj dobička. S tako miselnostjo odpiramo pot agilnosti in inovativnosti, s tem pa zagotavljamo večjo dodano vrednost. Sinek je prepričan, da voditelji, ki so usvojili neskončno miselnost, gradijo močnejše, bolj inovativne in bolj navdihujoče organizacije. »Neskončne igre ne igramo, da bi zmagali, ampak da bi še naprej igrali in včasih pritegnili v igro še več igralcev.«
