Tiskane izdaje
Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev je na sredinem občnem zboru društva sprejel izjavo, v kateri pisateljice in pisatelji pozivajo državo, da založbo Mladinska knjiga vključi med strateške naložbe države. Pri tem jih očitno podpira ministrstvo za kulturo.
V izjavi so člani pisateljskega društva o omenjeni vključitvi založbe med strateške naložbe zapisali: »Slovenske pisateljice in pisatelji pozivajo vlado, da uresniči pobudo ministrstva za kulturo o vključitvi založbe Mladinska knjiga med strateške naložbe države skladno s sprejeto Strategijo upravljanja državnega premoženja in sicer tako, da država ohrani absolutni večinski delež v tej gospodarski družbi. S tem se založba Mladinska knjiga prenese z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding.«
Kakšna korist bi bila od tega? V društvu so prepričani, da je to nujni ukrep, s katerim bo vlada zagotovila nadaljnje izdajanje in distribucijo kvalitetne domače in prevodne knjige, »in s tem dokazala, da resnično razume pomen knjige za samobitnost slovenskega naroda in države.«
Z ministrstva za kulturo so nam pojasnili, da »če bi večinski lastnik založbe postal kdorkoli, ki bi imel predvsem materialni interes, saj se glede na znane okoliščine trenutno Mladinska knjiga prodaja po zelo nizki ceni, bi si kupec lahko že v nekaj mesecih povrnil kupnino z razprodajo knjigarn, ki so v mnogih krajih locirane na zelo privlačnih lokacijah (primer knjigarne Konzorcij v Ljubljani itd.). Tako bi bila Republika Slovenija prej ko slej prisiljena morda celo v ustanovitev javnega zavoda, ki bi zagotavljal zelo podoben založniški program, in enako prisiljena bi bila tudi v oblikovanje nove mreže knjigarn po Sloveniji, kar bi nedvomno predstavljalo neprimerno višje stroške kot nakup 50 % delnic Mladinske knjige po ceni, po kakršni jih trenutno ponuja prodajalec.«
Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina v zadnjem letnem poročilu ugotavlja, da so imeli pisatelji pri razreševanju konkretnih problemov v zadnjih mesecih srečno roko z delom oblasti, ki je zadolžen za kulturo: »Na prvem mestu naj izpostavim sodelovanje z ministrstvom za kulturo oz. konkretno z gospo ministrico, ki je ne glede na vse pomisleke o njeni kompetentnosti ne le zgledno, ampak kaže, da bo tudi uspešno (znotraj politične in finančne realnosti).«
Med konkretnimi predlogi je tudi usoda založbe Mladinska knjiga. Pisatelji ugotavljajo, da je iniciativa Skupaj za knjigo iz lanskega leta, torej zamisel o nakupu delnic založbe, ki je po stečaju lastnika, holdinga Zvon 2, pristala v lasti konzorcija bank, »ne glede na nekoliko utopično idejo o delničarstvu vendarle obrodila sadove«, in bi država večinski delež založbe odkupila in ga z DUBT prenesla na SDH. »S tem,« dodajajo pisatelji, »se strinja tudi predsednik vlade,« in dodajajo, da je trenutna vrednost založbe 5,5 milijona evrov.
Direktor založbe Modrijan Branimir Nešović je skeptičen: »Dvomim, da bo vlada ugriznila v rajsko jabolko, ki ga ponujata ministrstvo in DSP. Je črvivo tako kot celotna panoga. Mladinsko knjigo lahko rešijo le Slovenci, in to tako, da kupujejo njene knjige in se zapodijo v njene knjigarne.«
Finančni analitik Igor Erker se sprašuje, zakaj bi lahko bila le država poklicana za zasledovanje omenjenega cilja. »Verjamem, da lahko zasebni kapital identično zasleduje cilje, ki jih navaja Društvo slovenskih pisateljev. Če pa je prikrito sporočilo izjave to, da si le država lahko potencialno privošči komercialno manj atraktivne programe, pa se bojim, da govorimo o državi, ki več ne obstaja.«
Prejšnji minister za kulturo dr. Uroš Grilc meni, da bo dobra vsaka rešitev, ki bo ohranila celovitost založbe: »Zgolj osredotočanje na dobiček bi neizogibno vodilo v razkosanje sistema Mladinske knjige, kar bi bil najslabši možni scenarij, država pa bi v tem primeru postala grobar Mladinske knjige in nemara tudi uradna pogrebna služba za slovensko knjigo. Tega si kot narod knjige ne moremo privoščiti.«
Publicist in založnik dr. Samo Rugelj: »Vprašanje pa je, če je državno lastništvo naše največje založbe pravi odgovor. Na papirju prenos Mladinske knjige iz DUTB v SDH seveda izgleda enostavno, ni pa razvidno, kaj to srednjeročno pomeni v praksi, saj je prihodnost izdajanja in prodajanja knjig v slovenskem jeziku zelo nejasna.
