Na kulturnem ministrstvu zadovoljni s prehodom Mladinske knjige k slabi banki

Če bi bilo podjetje prodano lastniku brez založniškega interesa, bi bila država prisiljena v ustanovitev javnega zavoda, pravijo.

Objavljeno
22. april 2016 20.12
bsa knjigarna
V. U., STA
V. U., STA
Na ministrstvu za kulturo so izrazili zadovoljstvo, da je založba Mladinska knjiga v večinskem deležu prešla v last države. V odzivu na včerajšnjo dražbo so zapisali, bi bila država v primeru, če bi bilo podjetje prodano lastniku, ki nima založniškega interesa, prisiljena v ustanovitev javnega zavoda.

Slovenija bi bila, kot so zapisali, »prej ko slej prisiljena morda celo v ustanovitev javnega zavoda, ki bi zagotavljal zelo podoben založniški program, kot ga zdaj še zagotavlja Mladinska knjiga«.

Obenem bi bila prisiljena tudi v oblikovanje nove mreže knjigarn po Sloveniji, kar bi nedvomno predstavljalo neprimerno višje stroške kot nakup 50 odstotkov delnic Mladinske knjige po ceni, po kakršni so trenutno naprodaj, so dodali.

Založba Mladinska knjiga kot največja založba v Sloveniji zagotavlja izdajanje izrazito neprofitnega, vendar visoko kakovostnega izvirnega leposlovja in predvsem izdajanje temeljne znanstvene literature kot tudi znanstvenih in strokovnih del s posameznih področij znanosti oziroma humanistike.

To je za razvoj Slovenije in slovenske znanosti ter za ohranjanje ravni splošne izobrazbe ključnega pomena, so poudarili na ministrstvu, kjer so si tudi sami, kot so zapisali, prizadevali, da bi založba v večinskem deležu prešla v last države.

Zakladnica avtorskih pravic

Ob tem spominjajo, da Mladinska knjiga razpolaga z avtorskimi pravicami večine slovenskih knjig, ki so izšle v zadnjih desetletjih, ter se obenem ponaša z najmočnejšo in najbolj prostorsko razvejano mrežo knjigarn v Sloveniji. S tem omogoča, da so knjige dostopne bralcem po vsej Sloveniji, hkrati pa omogoča, da to velja tudi za knjige velike večine ostalih založnikov, ki nimajo lastnih knjigarn oz. jih imajo manj.

Ta mreža knjigarn, ki predstavlja del ključne, četudi neformalno, javne kulturne infrastrukture, bi razpadla, v kolikor bi večinski lastnik Mladinske knjige postal nekdo z materialnim interesom, ki bi založbo kupil po zelo nizki ceni iz špekulativnih razlogov, opozarjajo na ministrstvu. Kot pojasnjujejo, bi si lahko povrnil kupnino z razprodajo knjigarn, ki so v mnogih krajih locirane na privlačnih lokacijah, kot je denimo knjigarna Konzorcij.

Večinski delež založbe Mladinska knjiga, ki je bil v četrtek na javni dražbi, je s pretvorbo terjatev v kapital kupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je dražbo tudi razpisala. S tem je postala lastnica 51,23-odstotnega deleža založbe.