Tiskane izdaje
Avgusta 2014 je bil z velikimi upi sprejet zakon o enotni ceni knjige. Njegovo osnovno določilo je, da mora ostati cena knjige šest mesecev po izidu nespremenjena na vseh prodajnih mestih.
Od zakona so si njegovi podporniki obetali stabilizacijo knjižnega trga, večjo dostopnost in večjo prodajo knjig, varovanje malih knjigarn pred velikimi trgovci, znižanje povprečne cene knjig. So se po skoraj letu in pol veljavnosti zakona ti obeti uresničili?
Na to vprašanje bi lahko odgovorili na ministrstvu za kulturo. Tam so namreč ustanovili skupino, katere naloga je priprava evalvacijskega poročila o dosedanjem izvajanju zakona. A odgovora ni, ker poročilo še ni pripravljeno. Lahko se zanašamo samo na posamezna mnenja poznavalcev slovenskega založništva, založnikov in knjigarnarjev.
Predstojnik oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kovač meni, da je na vprašanje o učinkih enotne cene knjige težko odgovoriti.
»Potrebovali bi dve identični Sloveniji, pri čemer bi v eni veljal zakon o enotni ceni knjige, v drugi pa ne, če bi hoteli natančno izmeriti njegove učinke. Primerjati prodajo knjig v različnih letih in iz tega sklepati na učinke zakona je namreč lahko precej zavajajoče, saj je prodaja odvisna od splošnega stanja v družbi in zanimivosti trenutne knjižne ponudbe.
Izkušnje v Evropi kažejo, da tak zakon učinkuje predvsem na dveh ravneh: prvič, v državah brez enotne cene je praviloma število knjigarn manjše kot v državah z enotno ceno – na cenovno najliberalnejših trgih, kot so ZDA in Velika Britanija, so knjigarne v zadnjih desetih letih naglo izginjale, medtem ko je denimo v Franciji, kjer imajo enotno ceno že nekaj desetletij, število knjigarn precej bolj stabilno –, in drugič, v državah brez enotne cene je knjižna ponudba bistveno bolj usmerjena v uspešnice, medtem ko so v državah z enotno ceno ponudba in z njo nakupi knjig bolj pluralno usmerjeni.«
Te primerjave so za Miho Kovača dovolj, da zakon o enotni ceni zagovarja tudi v Sloveniji, dopušča pa možnost, da ga bo v kakem segmentu treba popraviti.
Prodaja je upadla
Samo Rugelj iz založbe UMco pravi, da je zakon vplival na poslovanje njihove založbe. »Podatki kažejo, da je po uveljavitvi zakona o enotni ceni knjige upadla direktna prodaja prek lastne spletne knjigarne in na lokaciji, kjer poslujemo.
Od te prodaje sicer dobimo več denarja in veliko prej kot s prodajo po knjigarnah, kjer dobimo zaradi visokih rabatov manj denarja precej kasneje. Dosedanji podatki ne kažejo, da bi se zmanjšana direktna prodaja prelila v vsaj enakovredno dodatno število prodanih izvodov v knjigarnah,« dodaja Rugelj in poudarja, da načeloma ni proti zakonu, a meni, da bi moral biti del širše in jasno domišljene strategije spodbujanja in ohranjanja knjižnega trga z zidanimi knjigarnami kot centralnimi točkami za prodajo knjig.
Podobne negativne učinke zakona opaža Orlando Uršič iz založbe Litera: »Pred zakonom smo ustvarili pomemben del prodaje, 30 odstotkov, s spletno prodajo in prodajo na predstavitvah knjig. Prek teh dveh prodajnih kanalov smo fizičnim kupcem ponudili 40-odstotni popust, prav toliko kot knjigarnam. Po sprejetju zakona sta nam bila ta dva prodajna kanala odvzeta, na drugi strani pa knjigarne niso prodale več naših knjig. Učinek za našo založbo je torej negativen.« Da je največ pripomb in dvomov pri nekaterih malih založnikih, opaža tudi Zdravko Kafol iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS. To je nenavadno, saj so drugod po svetu proti velike založbe.
Učinkov ni opaziti
Nekateri založniki učinkov zakona skorajda ne zaznajo. Mitja Čander iz založbe Beletrina: »Zakon je bil sprejet polovičarsko, polletni moratorij na popuste je premalo za resne učinke in dejansko zaščito knjigarn pred hipermarketi in drugimi prodajnimi mesti, ki prodajajo tudi nove knjige po diskontnih cenah. Sami teh poti ne uporabljamo in se nas zato zakon praktično ne tiče.
Tu in tam imamo določene težave s ponudbami posebnih popustov za študente, obiskovalce naših prireditev in druge zainteresirane.«
Vidnih učinkov zakona o enotni ceni knjige niso opazili tudi pri založbi Modrijan. »Mogoče velja prekratek čas ali pa je brezpredmeten, vsekakor pa ni ne dvignil prodaje ne povzročil, da bi bile knjige cenejše.
Tudi kakih nasprotnih učinkov ni opaziti, prodaja knjig že leta upada in z njo njihove cene,« pravi urednica pri Modrijanu Bronislava Aubelj in dodaja: »Enotna cena je instrument, ki deluje na drugačnih trgih, kot je naš, kjer je večina knjigarn v lasti založb.« Sicer pa cen knjig že pred uvedbo tega zakona niso nižali, dokler to ni bilo nujno – ko so potekle avtorske pravice ali je bilo treba zmanjšati zaloge. A to se ne zgodi v šestih mesecih, še v letu ali dveh ne.
V nasprotju z njima Rok Zavrtanik iz založbe Sanje pravi, da je zakon o enotni ceni knjige smiseln, celo nujen, moti pa ga, kako se ideja o zakonu uveljavlja pri nas: »Uveljavlja se z držo avtoritarnega gospodarja, ki nonšalantno nalaga obveznosti in deli sankcije, ne da bi zares premislil o njih.«
Knjigarnarji so zadovoljni
So pa zato zadovoljni knjigarnarji. Iva Premerl, direktorica Mladinske knjige Trgovine, pravi: »Enoletno obdobje po uvedbi je prekratko za ocenitev vpliva na prodajo knjig, smo pa lani v Mladinski knjigi Trgovini, ki ima v svoji mreži petdeset prodajaln, zaznali pozitiven trend prodaje knjig.«
Ingrid Celestina iz koprskega Librisa poudarja, da lahko le s tovrstno zaščito konkurirajo velikim trgovcem in knjigotrškim mrežam. Priznava pa, da učinkov obstoječega zakona ne moremo realno preveriti, saj je neodvisnih knjigarn malo in v zadnjem času tudi velikih knjižnih uspešnic ni, seveda z izjemami.
Da ministrstvo za kulturo še ni pripravilo evalvacijskega poročila, smo že zapisali, bila je tudi opravljena analiza zadovoljstva uporabnikov s portalom za spremljanje enotne cene knjige (prijava prvega prodajnega dne knjige), ki je bil vzpostavljen pri Javni agenciji za knjigo RS (JAK). »Baza deluje brez težav, uporabniki imajo dobro uporabniško izkušnjo. Ta baza je vir za spletni portal bližnjiknjigi.si, ki ga razvijamo na JAK, hkrati pa pristojni inšpekciji omogoča nadzor nad izvajanjem zakona,« pravi direktor JAK Aleš Novak.
