Tiskane izdaje
Po zaprtju razstave NSK od Kapitala do kapitala, ki je bila v prostorih Moderne galerije in se je posvetila delovanju slovenskega umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (Laibach, Irwin, Gledališče sester Scipion Nasice, Novi kolektivizem) med letoma 1984 in 1992, je izšla še obsežna publikacija na 550 straneh, katere soizdajatelj in distributer je ugledna ameriška založba MIT Press.
Čeprav so vse skupine nastale že pred letom 1984 (Laibach leta 1980, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice leta 1983, Novi kolektivizem leta 1984), so tega leta soustanovile umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst, iz katerega so kasneje nastale tudi druge sekcije (Graditelji, Retrovizija, Oddelek za čisto in praktično filozofijo). Njihove skupne in posamične projekte je zaznamovala sklepna ustanovitev države NSK, države v času in ne v prostoru, iz nje pa so izšli raznovrstni skupni projekti, od ustanavljanja ambasad in konzulatov NSK do potnih listov državljanov NSK in serije projektov, ki so jih, vsaka od teh skupin, izvedli v letih 1991 in 1992 pod naslovom Kapital.
Od retroavantgarde do nadidentifikacije
Vse te procese, tako njihov lastni umetniški razvoj in specifičnost njihovih umetniških praks kot tudi razpad skupne države Jugoslavije in družbenega sistema ter prehod iz socializma v kapitalizem, zajema bogato ilustrirana publikacija, ki združuje dokumente, artefakte, teoretske in umetnostnozgodovinske tekste, ki osvetlijo zadnjo dekado obstoja Jugoslavije, od prvega in prepovedanega koncerta Laibacha v Trbovljah, malem proletarskem rudarskem mestu, do ustanovitve države NSK in projektov iz serije Kapital.
V publikaciji so ponatisi objavljenih in na novo naročenih besedil številnih avtorjev, od filozofov do umetnostnih zgodovinarjev, ki osvetljujejo, kako so umetniške skupine NSK prevzemale simbole, kode in motive od nasprotujočih si ideologij in umetniških tradicij, kako so gradili svojo javno podobo, diskurze o fašizmu, nacionalizmu in državni moči, spajali socialistični realizem in avantgardo ter s strategijo nadidentifikacije in subverzivne afirmacije razgaljali skupne temelje različnih režimov, sistemov, ideologij.
Njihov gesamtkunstwerk je zaobsegel vsa področja umetnosti, od glasbe, videa, filma, razstav, pisanja, grafičnega dizajna, arhitekture, gledališča in odnosov z javnostjo v samosvoji različici umetniške prakse, ki so jo imenovali retroavantgarda.
Sprehod po knjigi
Gradivo je razvrščeno v štiri poglavja.
V prvem (iniciacija) so predstavljeni zgodnja osemdeseta leta in teoretski kontekst tistega časa, ko je v Sloveniji že nastala močna lacanovska šola (Dolar, Žižek). Ponatisnjeni so dva Žižkova (o zgodovini in ponavljanju) in en Dolarjev tekst (o fašizmu skozi psihoanalizo), ki so pomembni za interpretacijo NSK in obravnavanje fašizma pri Laibachu. Ponatisnjen je tudi prvi teoretski tekst Tarasa Kermaunerja o skupini Laibach, ki je bil natisnjen v Novi reviji.
V drugem poglavju (afirmativna faza) so zbrani teksti, ki se navezujejo na konkretne akcije NSK, in ponatisi takratnih kritičnih odzivov (Jaša Zlobec). Ob plakatni aferi je Slavoj Žižek objavil besedilo, na katero se je v medijih takoj odzval Tomaž Mastnak. Ponatisnjen je tekst Chrissie Iles, ki je danes ena od najpomembnejših kustosinj v Ameriki in dela v Muzeju Whitney, ter dodan eden zgodnejših tekstov Borisa Groysa o skupini Irwin.
V tretjem poglavju (kodificiranje) so zbrana besedila iz začetkov devetdesetih, prelomen je zlasti tekst Slavoja Žižka iz leta 1993 Zakaj Laibach niso fašisti, v katerem je Žižek prvič uporabil termin nadidentifikacije, ki je kasneje postal ključni termin ne samo za razlago Laibacha, temveč celotne dejvnosti NSK. Dodani so še teksti glavnih poznavalcev in piscev o NSK (Alexei Monroe, Inke Arns, Eda Čufer idr.).
V četrtem poglavju so nova, naročena besedila, ki se posvečajo zgodovinjenju fenomena (Tomaž Mastnak, Barbara Borčić, kustosinja v galeriji Tate Katherine Wood, Katja Praznik, Jela Krečič).
Bogato vizualno gradivo
Teoretska in umetnostnozgodovinska besedila dopolnjujejo vizualno gradivo z razstave NSK od Kapitala do kapitala (pregledna razstava bo po Moderni galeriji prihodnje leto odšla v Van Abbemuseum v Eindhoven ter zatem v moskovski muzej sodobne umetnosti Garaža), obsežna kronologija osemdesetih let, ki jo je pripravila Jana Intihar Ferjan, ter slovarček z razlago imen in pojmov za tuje bralce. Knjiga je namreč izšla v angleškem jeziku.
Uredniki publikacije so direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, Eda Čufer (soustanoviteljica Gledališča sester Scipion Nasice, dramaturginja in piska teoretskih tekstov) in Anthony Gardner (profesor za sodobno umetnostno zgodovino in teorijo na Univerzi v Oxfordu).
Publikacijo je oblikoval Novi kolektivizem, vsaka posamična knjiga pa je unikatna, z drugo serijsko številko na vsakem ovitku. V treh četrtinah sredstev jo je financirala tujina (Kontakt, fundacija Erste, Internacionala). Sozaložnik in distributer je MIT Press.
To je šele druga publikacija o gibanju NSK. Prva je izšla leta 1991 in je bila prav tako izdana v tujini pri Grafičnem zavodu Hrvaške.
