Tiskane izdaje
21.45: Da, uspelo je. Kres gori, lavreata so ugrabili novinarski mikrofoni, na odru igra Kapobanda. In večer, za katerega smo trepetali ves dan, je pod streho. Tako in drugače. Glasba Kapobande nas je na koncu znova povezala z začetki kresnika in Murinimi mrtvicami.
21.39: 25. kresnika je dobil pisatelj romana napetih obratov, gladko izpisane zgodbe, je poudarila žirija. Roman o groteskni doformiranosti in čudaštvih. Medtem ko otroški zborček lavreatu poje pesem in je kresni venec na njegovi glavi, ček v vrednosti pet tisoč evrov, ki ga podari podjetje Delo, pa tudi že predan, se vsi sprašujemo, ali je mogoče v tem vremenu prižgati kres. Ampak povorka se je že usmerila proti cerkvi ...
21.32: Žirija je odločila: 25. kresnika prejme Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov.
21.25: Napetost narašča in morda celo malce manj dežuje: na prizorišču so že kresnice, odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki je napovedala Delovo skrb za njegovega kulturnega otroka še naprej, čakamo kresnikovo žirijo, da z odločitvijo seznani zdaj že precej tiho občinstvo.
21.22: Marko Sosič je Koširjevo navdušil s formo ponavljanja in načinom, s katerim zna strašne stvari povedati z lepimi besedami in nas spomniti, da moramo svet prežariti s svetlobo. Roman Dušana Šarotarja pa je prebrala kot sliko melanholičnih barv in pesem iskanja smisla ter potovanja po notranjih pokrajinah.
Ob tem je ena od obiskovalk prireditve tiho pripomnila, da toliko lepih in bogatih besed, kot jih slišiš na prireditvi Kresnik, ne slišiš nikjer drugje.
21.06: In kaj je Manca Košir prebrala v romanu Andreja E. Skubica Samo pridi domov? Zanjo to ni roman o tajkunstvu, ampak klasični ljubezenski roman s sicer dvema ženskama, za kateri pa domneva, da gre za eno, ki je razpadla na dvoje.
21.02: Kdo so letošnji nominiranci? Imena poznamo že mesec dni, toda kaj pišejo, kakšne zgodbe nam pripovedujejo, kaj počnejo v življenju, kako gledajo na svet, bralce ... Manca Košir, ki že desetletja širi bralni virus po mestih in vaseh širom Slovenije, jih predstavlja tako, kot jih je v knjigah začutila.
Katarino Marinčič je vprašala o pomenu besed, junaku – romunskem generalu in špijonu, ki nastopa v romanu in je realna oseba – ter o mozaičkih, kamenčkih, iz katerih je zgradila sliko celotnega romana in za katero bralci pravijo, da jo zapopadejo ali ne. Toda tudi v tem je čar prave umetnosti, je sklenila Koširjeva.
V romanu Veronike Simoniti je slovenska Oprah izpostavila same ženske like in se vprašala, kje so moški? Avtorica je povod za roman našla v realnih osebah, ki jih je srečevala na otoku, potem pa se obrnila v drugo smer in moškim namenila drugi del knjige.
20.32: Kot je videti, finalistov za mizo ne motijo ne mraz ne dež ne precej drugačen večer od tistih, kakršnih smo vajeni 23. junija. In kljub precej manjši obiskanosti smo že lahko detektirali literarnoprijateljske družbe, ki so prišle v podporo svojim avtorjem. Na odru pa spet Zupanov zaporniški opus...
20.30: Seveda pred, za in ob kresnikovem odru še vedno dežuje, nihče, ki je zvesti del kresnikove poti, ne pomni tako pomladnega vremena v poletnem dnevu.
Na slovenskem Parnasu na Cankarjevem vrhu se obračamo k zgodovini. Za začetek nas je obiskal duh Vitomila Zupana, njegove šlagerje in pesmi iz zapora glasbeno interpretirata Vita Mavrič in Jani Kovačič.
Leta 1991 je kresnikova žirija prebrala 17 romanov in med njimi izbrala prvega lavreata, Lojzeta Kovačiča in njegov roman Kristalni čas. Tako letos mineva 24 let od prvega kresnika, a če smo bolj natančni, pravzaprav petindvajset. Prvi nagrajeni roman je imel namreč tudi »lansko letnico«: Pri DZS je izšel leta 1990.
Rožnik je pravkar skočil v kresniško preteklost: desetletja nazaj, v Razkrižje, na Muljavo, k njegovemu ustanovitelju Vladu Žabotu in naprej do leta 1997, ko je pod okriljem Dela kresnik zlezel na Rožnik. In tukaj tudi obstal. Kratek sprehod skozi zgodovino 25 kresnih večerov, v katerih smo slavili roman, je pravzaprav srečanje z našimi najboljšimi pisatelji, mnogi med njimi so že pokojni, mnogi se svojega kresnika spominjajo kot večera, v katerem so pričakovali drugega zmagovalca – in nikakor ne sebe.
20.15: Kresnikova žirija je že zapustila dvorišče pod še svetlim nebom in v spremstvu kresnic odšla v Cankarjevo sobo. Dobro uro imajo za zadnjo debato o romaneskni letini z letnico 2014. Gabriela Babnik, Igor Bratož, Tina Kozin in Aljoša Harlamov so tisti, ki so prebrali 130 lani izdanih romanov, konec aprila izbrali deseterico najboljših, pred natanko mesecem dni pa peterico romanov in avtorjev. Ta se letos bere takole:
Po njihovih besedah Katarine Marinčič
Samo pridi domov Andreja E. Skubica
Kameno seme Veronike Simoniti
Kratki roman o snegu in ljubezni Marka Sosiča
Panorama Dušana Šarotarja
20.00: Rožnik čaka na 25. kresnika. Večeru, ko podeljujemo Delovo nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, so vremenoslovci napovedali obilne padavine in hudournike, a zbrana množica vztraja.
Na Cankarjevem vrhu nad Ljubljano je vse pripravljeno za podelitev kresnika. Zbrana množica finalistov, prijateljev literature in drugih stalnih spremljevalcev kresnika se pred dežjem skriva v šotoru, kres je ogrnjen v platneno obleko.
Prireditev je letos prvič prevzel režiser Andrej Stražišar, ki večeru z magično nočjo napoveduje stare dobre sopotnike; kresnice, žirantsko klavzuro v Cankarjevi sobi, pogovor z nominiranimi avtorji, kratke video portrete, venček za lavreata, sprevod z baklami in prižig kresa. Dvorišče pred gostilno je spremenjeno v Parnas – arhetip stičišča literarne in pesniške umetnosti.
Voditelj večera Janko Petrovec je zbrane že nagovoril: »Dober večer vam, ki ste s sabo prinesli dobro zasukane stavke, umerjene misli, za katere ste – kot je nekoč zapisal pisatelj – dali leto svojega življenja. Dober večer tudi vam, ki ste te stavke prebrali in jih postavili ob bok vsem drugim, ki ste jih prebrali pred tem. Dober večer vsem, na božanskem pragu!«
