Tiskane izdaje
Po besedah pesnika Borisa A. Novaka, ki skupaj s Svetlano Makarovič, Drago Potočnjak in Dušanom Šarotarjem pripravlja srečanja pisateljske pobude 5 pred 12, sodi požig knjig v »ropotarnico preteklosti«. Zato, kot je poudaril, ne čudi, da tovrstna dejanja po kazenskem zakoniku niso sankcionirana. Tako izprijenih dejanj ne predvideva noben zakon, prav tako se snovalcem slovenske ustave še sanjajo ni, da bi se lahko pojavila, je poudaril pesnik, ki je sežig knjig označil za enega največjih zločinov nad pisatelji in pisanjem.
Taufer je dejal, da ga je novica zelo prizadela, saj ga je spomnila na naciste, ki so požigali knjige, pa tudi na politične igre in spletke, ki so se začele pojavljati takoj po osamosvojitvi Slovenije. Ob tem je spomnil na dosjeje, ki jih po njegovih besedah ni uničeval le komunistični sistem, pač pa pozneje tudi pripadniki drugih političnih struj. Kot je poudaril, je vsakršno uničevanje dokumentov časa simbolično in kruto dejanje, ki se ga je treba obsoditi.
Jasna oblika fašizma in sovraštva
Svetina je spomnil na Cankarja, ki je v Hlapcih o Slovencih zapisal, »da so tista drhal, ki je na Slovenskem ostala po tem, ko so pregnali protestante«. Dejanje t. i. domoljubov je ocenil kot jasno obliko fašizma, notoričnega sovraštva in sovraštva do samih sebe.
S predhodniki se je strinjal pesnik in sociolog Debeljak, ki v simboličnem dejanju vidi gesto sovražnega govora, le »da so namesto besed spregovorili plameni«. Sovražni govor ocenjuje kot simptom barbarizacije slovenskega prostora, bolj pa ga skrbi podlaga za stvarna dejanja, ki sledi iz simbolnega. »Kjer zažigajo knjige, so naslednji v vrsti ljudje,« je poudaril. Zato so v takih primerih po njegovem mnenju prej na vrsti solze, ki kličejo po spremembi, kot precej bolj običajna apatija.
»Če smo lahko za žičnate ograje izgovor iskali v politiki EU, pa izgovora za sežig knjig ni,« je bila kritična Draga Potočnjak. Slovenija je s tem »postala država, kjer sami sebi sežigajo knjige,« je dejala Potočnjakova, ki meni, da je akcija delo poziva nekaj članov SDS.
Šarotarja kot Slovenca judovskih korenin, ki živi v pretežno protestantskem prekmurskem okolju, je ob tovrstnih dogodkih strah. Boji se, da to »ni le slika zmešane sedanjosti«.
Novak je med drugim povedal, da je okrožnemu državnemu tožilstvu podal vprašanje, če v zvezi z dogodkom potekajo kakšne preiskave, a sklepa, da se z zadevo ne nameravajo ukvarjati.
Okoli 15 protestnikov iz skupine na Facebooku Zveza slovenskih domoljubov, ki šteje dobrih 800 članov, je 19. decembra pred hišo nekdanjega predsednika Milana Kučana poskusila zažgati knjigo o njem, pod katero se podpisuje zgodovinar Božo Repe. Knjiga je izšla pri založbi Modrijan. Avtorizirana biografija zajema obdobje od predsednikovega otroštva do danes.
