Tiskane izdaje
»Revščina je pojav, ki ga tradicionalno povezujemo z marginalnimi skupinami in nezaposlenostjo. Plačana zaposlitev naj bi zagotavljala pot iz revščine, vendar sedanje dogajanje kaže, da ni tako,« ugotavljajo avtorice monografije Revščina zaposlenih, ki je lani izšla pri založbi Sophia.
Na več kot dvesto straneh avtorice (Ružica Boškić, Maja Breznik, Barbara Kresal, Vesna Leskošek, Liljana Rihter, Simona Smolej) z različnih perspektiv osvetljujejo položaj tistih, ki imajo službo, a se kljub temu težko prebijajo – zanimajo jih okoliščine ljudi, ki so zaposleni, a kljub temu revni.
Ta skupina postaja vse večja tako pri nas kot v EU. »Za Evropo je značilno, da pred letom 2000 skorajda ni najti knjig ali člankov na to temo, še posebno pa ne raziskav, kar kaže na to, da se je problem pojavil šele po spremembi ekonomskih doktrin v zadnjih desetletjih, učinki pa se kažejo v zadnjem desetletju,« je mogoče prebrati.
Ogrožena gospodinjstva
Knjiga je opremljena s številnimi tabelami, ki statistično kažejo število revnih in revnih zaposlenih v državah EU, stopnje tveganja glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, delovni čas, starost, spol, stopnjo dosežene izobrazbe, tip gospodinjstva ... Tako izvemo, da so še posebej ogrožena gospodinjstva z enim staršem (običajno so to mame) in otroki – število takšnih gospodinjstev pod pragom tveganja revščine je v Sloveniji nekaj manj kot trikrat večje od drugih gospodinjstev in dvakrat večje od gospodinjstev brez vzdrževanih otrok.
Glede na izobrazbo je v večini držav močna povezava med stopnjo izobrazbe in revščino zaposlenih, nekako pričakovano pa je tveganje najmanjše med tistimi z višjo izobrazbo. A vendar obstajajo tudi razlike – na Danskem, v Veliki Britaniji in Španiji imajo več kot 9-odstotno revščino visoko izobraženih zaposlenih.
Kategorija, ki se pojavlja zlasti med revnimi zaposlenimi, so samozaposleni, med njimi so posebej ogroženi samozaposleni priseljenci. »Možni razlogi so, da je samozaposlenost za nekatere lahko edina možnost vstopa na trg delovne sile in samozaposlovanje je najbolj razširjeno v sektorjih z nizkim profitom, kamor ne štejemo samo majhnih lokalov, trgovin, delavnic, ampak tudi kulturo, kjer ima samozaposlenost tradicijo, in novinarstvo, kjer se število samozaposlenih veča. Podatke o pogojih dela med samozaposlenimi je najtežje zbrati, podatki o dohodkih pa niso zanesljivi,« navajajo avtorice.
Kvalitativna raziskava
Predstavijo nam tudi razlike v definicijah revnih zaposlenih po različnih državah tako imenovanega razvitega sveta. V poglavju o revnih zaposlenih v Sloveniji so podatki, ki večinoma izhajajo iz raziskave EU SILC (European Survey on Income and Living Conditions), dopolnjeni z opisi iz manjše kvalitativne raziskave. Vanjo je bilo vključenih trinajst zaposlenih oseb, katerih dohodki so bili skupaj z dohodki članov njihovega gospodinjstva pod pragom tveganja revščine in so bile upravičene do denarne socialne pomoči.
Posebno poglavje je namenjeno delovnemu pravu in vprašanju, ali to zagotavlja dostojne pogoje zaposlitve in dela ter seveda dostojnega plačila. Poučen je tudi sprehod skozi zgodovino koncepta socialne države. V sklepnem delu snovalke knjige ponudijo tudi nekaj razmišljanj, kako najti ustrezne rešitve.
Delo nikakor ni čtivo, ki bi ga vzeli v roke za lahko noč, temveč sistematičen prerez pojava v slovenski in evropski družbi. Zbrani podatki in razmišljanja bodo prišli prav raziskovalcem in sociologom, ki jih zanima to področje, nedvomno pa bi morali biti obvezno branje za snovalce politik in odločevalce.
