Tiskane izdaje
Leto potem, ko je Švedska akademija šokirala svet z izbiro glasbenika Boba Dylana kot Nobelovega lavreata za literaturo, bo danes ob 13. uri razkrila, koga je za najprestižnejšo literarno nagrado izbrala letos. Napovedi so nehvaležne, kajti akademija rada preseneča in le redko nagradi tiste, ki se bralcem in poklicnim poznavalcem literature ponujajo kot na dlani.
Akademija šteje 18 članov, ki članstvo ohranjajo do smrti. Radi so skrivnostni, imena vsakoletnih kandidatov in glasovanje o njih so strogo varovana skrivnost 50 let, skrivnost je vsako leto malone do tik pred zdajci tudi dan razglasitve nagrajenca, ki ni nujno v tako imenovanem Nobelovem tednu na začetku oktobra, ko vsak dan razglasijo nagrajence z drugih področij.
Razglasitve se po ustaljenem obrazcu začnejo v ponedeljek in se za posamezna področja vrstijo vsak dan zaporedoma, izjema pa je četrtek. Velika verjetnost je, da v četrtek razglasijo nagrajenca za literaturo, ni pa nujno. Zgodilo se je že, da so ga razglasili po Nobelovem tednu. Tudi letos so, kakor vsako leto, organizatorji v Stockholmu sporočili, da bodo dan razglasitve lavreata za literaturo sporočili naknadno, in to so storili v ponedeljek, potem ko so bili že znani nobelovci za medicino.
Izbira med več kot 300 avtorji
Žiranti za literaturo ne le da so radi skrivnostni, ampak imajo očitno tudi težave pri odločitvi, kdaj obvestiti javnost in ni si težko predstavljati, kako težko se sporazumejo o nagrajencu. Več kot polovica jih mora glasovati za morebitnega zmagovalca, izbranega izmed več kot 300 avtorjev, ki jih predlagajo strokovnjaki za literaturo, ustanove in nekdanji Nobelovi nagrajenci. Slavo in okrog milijon evrov vredno nagrado so od leta 1901 podelili 113 avtorjem, od tega 14 ženskam in 77 piscem proze.
Lani so bili žiranti prizadeti in v stiski pred javnostjo, zato letos lahko z gotovostjo predvidimo le nekaj – izbrali bodo zanesljivejšega lavreata in ne ignorantskega, kakršen je bil Bob Dylan. Glasbenik se na razglasitev nagrade do konca oktobra ni odzval, decembra ni prišel na podelitev v Stockholm in ni imel javnega predavanja, ki je obvezno, da lavreatu izplačajo denarni del nagrade. Ker se Dylan denarju očitno ni hotel odpovedati, je vendarle junija naslednje leto, tik pred iztekom roka, napisal govor za spletno stran SparkNotes, kar mu je akademija upoštevala kot javno predavanje.
Pri napovedovanju nagrajenca ni nič oprijemljivega, tudi stavnice ne, ki tu in tam le zadenejo. Na znameniti stavnici Ladbrokes in še na kakšni drugi je na prvem mestu kenijski pisatelj Ngũgĩ wa Thiong’o. Ljudje ne stavijo samo po literarni kakovosti, ampak tudi po številnih drugih kriterijih, po katerih se praviloma odloča tudi Švedska akademija. Kenijskemu pisatelju je v prid to, da temnopolti pisatelj že dolgo ni dobil Nobelove nagrade. Ngũgĩ je že nekaj let med favoriti, nekateri, na primer Američani, trdijo, da zasluženo, toda v Evropi je manj znan, v Sloveniji pa sploh ne. Nazadnje je šla Nobelova nagrada v črnske roke leta 1993, ko jo je dobila Toni Morrison iz ZDA, zadnji črni nagrajenec iz Afrike pa je bil Wole Soyinka leta 1986.
Pri vrhu različnih stavnic je že nekaj let kenijski pisatelj Ngũgĩ wa Thiong'o. V slovenščini imamo njegov roman Krvavi cvetni listi. Foto: Wikipedia
Slavna Atwood
Drugi na stavnici je Japonec Haruki Murakami, ki ga že več let uvrščajo med favorite, a so možnosti za nagrado zelo majhne. Kanadska avtorica Margaret Atwood je na stavnici tretja, kar gre pripisati tudi uspehu nedavne televizijske priredbe njenega romana Deklina zgodba. Njena prednost je, da pripoved razburja Trumpove podpornike, pomanjkljivost pa to, da je Atwoodova Kanadčanka, njena rojakinja, Alice Munro, pa je dobila Nobelovo nagrado pred vsega štirimi leti.
Na četrtem mestu je južnokorejski pesnik Ko Un, ki je prav tako v igri za nagrado že več let in tudi on je, kakor Ngũgĩ, del svojega življenja zelo trpel. Oba sta nekako lika za Nobelovo nagrado. Kenijec je bil politični zapornik, ki se je potem zatekel v ZDA. Njegova dela so v angleščini in jeziku ljudstva Kikuyu, etnične skupine v Kenije. Južnokorejskega pesnika smo lani v živo spoznali tudi v Sloveniji, ko je bil gost Dnevov poezije in vina. V korejski vojni v petdesetih letih prejšnjega stoletja so umrli številni člani njegove družine in prijatelji. Pod diktatorjem Park Čung Hejem se je aktivno zavzemal za demokracijo, obsojen je bil na 20-letno zaporno kazen, a so ga skupaj z drugimi političnimi zaporniki čez dve leti pomilostili.
Pri vrhu lestvice je kakor vsako leto izraelski pisatelj Amos Oz. Presenetljivo visoko sta Italijan Claudio Magris in Španec Javier Marías, sledi jima sirski pesnik Adonis.
Na Američana Philipa Rotha, večnega in morda najbolj zasluženega favorita, letos prav zelo ne stavijo, celo manj kot na njegovega rojaka Dona DeLilla. Američan je dobil nagrado lani in najbrž je dolga leta ne bo nihče iz te države. Tik pred Rothom je na stavnici Peter Handke. Naj spomnimo, kakor imamo navado reči zlasti pri literaturi, da je slovenske matere sin. Sicer je na lestvici malo zelo znanih avtorjev, takih, ki so napisali uspešnice in imajo njihova dela obenem tudi literarno vrednost. In sploh takih, ki so slavneži.
Kdo ima največ možnosti?
Ngũgĩ wa Thiong’o je torej resen favorit. Ne gre pozabiti niti na Albanca Ismaila Kadareja in Portugalca Antónia Loboja Antunesa, ki sta tudi profila za lavreata, kajti nista slavneža in precej sta stara. Jon Fosse je visoko na lestvici, ampak ima nekako srednje možnosti, malo zato, ker si po mnenju poznavalcev nagrado res zasluži, in malo zato, ker je Norvežan. In lahko nas preseneti madžarski romanopisec László Krasznahorkai, lavreat Vilenice leta 2014.
Magris, ki ga Slovenci kot soseda iz Trsta dobro poznamo in cenimo med drugim zaradi Donave, še nikoli ni bil na stavnici tako visoko uvrščen, toda bilo bi presenečenje, če bi ga nagradili.
Napovedovati Nobelovega nagrajenca za literaturo je, odkar jo je dobil Dylan, še težje kot prej. Pa že tako jo je bilo težko po tistem, ko so jo dobili Winston Churchill, Daniel Fo in Svetlana Aleksijevič. Zato nekateri prerokujejo, seveda po instinktu, da bo letošnje leto nadkorektno, kar pomeni, da bo nagrado dobil »klasični« avtor, bodisi zelo obskuren pisatelj bodisi med bralci zelo priljubljen.
Morda se je pri napovedovanju še najbolje zanesti na statistiko. Ta kaže, da imajo največje možnosti tisti pisatelji, ki so stari med 55 in 75 let. Natančneje, povprečna starost nagrajencev je 65 let. Doslej najmlajši Nobelov nagrajenec za literaturo je bil britanski pisatelj in pesnik Rudyard Kipling, ki je nagrado prejel pri 41 letih.
Največ Nobelovih nagrad za literaturo, 28, so dobili avtorji, ki pišejo v angleškem jeziku, s 14 nagradami sledijo tisti, ki pišejo v francoščini, nato v nemščini (13) in španščini (11). Z območja nekdanje Jugoslavije je le en dobitnik – Ivo Andrić, ki je nagrado prejel leta 1961.
