Prihaja festival Fabula, z njim tudi upanje

Festival, ki ga pripravlja založba Beletrina, se bo s temo upanja osredotočil tako na sodobno literarno produkcijo kot na humanistične teme.

Objavljeno
22. februar 2018 14.34
Posodobljeno
22. februar 2018 16.00
V. U., STA
V. U., STA
Med 28. februarjem in 11. marcem bo v Ljubljani potekal festival literatur sveta Fabula. V fokusu letošnje izdaje bo upanje, s čimer se po besedah programske vodje Mance G. Renko spominjajo leta 1968, ko je bilo upanje gonilo političnih sprememb. Hkrati pa razmislek o upanju ponuja ena od osrednjih knjig festivalske zbirke – delo Terryja Eagletona.

»Hkrati je upanje tisto, kar se v literaturi vedno znova ponavlja, denimo v ponarodelih citatih, ki jih vsi poznamo. Od 'v potrtih prsih up budi' do 'opustite vsako upanje, vi, ki vstopate'. Mislim, da je prav, da literarno obeležimo ta motiv, ki je zelo izmuzljiv, a hkrati vseprisoten,« je poudarila umetniška direktorica festivala Manca G. Renko.

Skozi upanje se bo festival, ki obstaja od leta 2003 in ga pripravlja založba Beletrina, osredotočal tako na sodobno literarno produkcijo kot na temeljne humanistične teme. Ob festivalu so tudi letos izšla dela gostujočih avtoric in avtorjev, ki bodo v Ljubljani sodelovali na osrednjih dogodkih v Cankarjevem domu (CD), ki je koproducent festivala.

Premik iz zgolj leposlovja

Letošnja festivalska zbirka prinaša premik iz zgolj leposlovja, saj so prvič izdali filozofsko-teoretsko delo. To je Eagletonovo Upanje brez optimizma, v katerem avtor eruditsko in premišljeno razgrajuje koncept upanja. Spremlja ga skozi prizmo različnih stoletij in opazovalcev, od kanonskih filozofov in avtoric ter avtorjev do sodobnih ideologov potrošnje in liberalizma, s pomočjo katerih analizira vero in politično ideologijo, problem zla, vlogo jezika in pomen preteklosti.

»Za teorijo v Sloveniji vlada veliko zanimanje, velikokrat teoretske avtorje poznamo celo bolj kot leposlovne avtorje,« je ob tem poudarila Renkova. Na današnji novinarski konferenci je tudi opozorila, da je Eagletonovo predavanje upanja v umetnosti, zgodovini, družbi in politiki v sklopu Fabule pred Fabulo, za katerega veliko zanimanje, že razprodano.

Poleg irskega teoretika bo v sklopu Fabule pred Fabulo s predavanjem o vlogi populizma v politiki nastopila belgijska politična teoretičarka Chantal Mouffe. Festival bo v slovensko prestolnico pripeljal tudi eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric Slavenko Drakulić, ukrajinskega avtorja Serhija Žadana, znano sodobno francosko avtorico Maylis de Kerangal, avtorico gansko-nigerijskih korenin Taiye Selasi, švicarskega pisatelja Lukasa Baerfussa ter kasneje, ko se bo festival zavlekel v junij, Patricka Boucherona.

Fabulina zbirka knjig

Generalna direktorica CD Uršula Cetinski si iz možganov, spomina in srca, kot je povedala, ne more iztrgati dela Slavenke Drakulić. Njen roman Mileva Einstein. Teorija žalosti priporoča vsakomur, predvsem ženskam, saj govori o ženski, ki je polna upanja, da bo stopila na znanstveno pot. »Že dolgo nisem prebrala knjige, v kateri bi se upanje stran za stranjo tako grozljivo rušilo,« je povedala. Tudi predavanje hrvaške avtorice je že razprodano.

V festivalski zbirki knjig so še Vorošilovgrad Serhija Žadana, avtorja, ki bo nastopil na slavnostnem odprtju 3. marca, Rojstvo mostu Maylis de Kerangal, ki pripoveduje o gradnji mostu v fiktivnem mestu v ZDA, ter roman Gana naj gre Taiye Selasi, ki spreminja pogled na afriško književnost in odnos do Afrike.

Celostna podoba letošnje Fabule po besedah njenega avtorja Jerneja Stritarja sledi linijam iz preteklega leta, ko se je ukvarjal z nesmrtnostjo. Lanski pravokotnik je nadomestil trikotnik s podobo mladega dekleta.

Trikotnik je lik, ki nas navdaja z nezaupanjem in tesnobo, tudi vsi znaki za nevarnost so v trikotniku, je svojo določitev argumentiral Stritar in dodal, da se je upanja lotil skozi fenomen sodobne tehnologije.

Med festivalskimi sklopi so poleg Fokusa in Fabule pred Fabulo še Mlada Fabula, Filmska Fabula in literarni večeri. Festival bo segel tudi izven Ljubljane – v Novo Gorico in Trst.