Tiskane izdaje
Priseljenci so sestavni del naše družbe, zato ni presenetljivo, da se ta tematika pojavlja tudi v literaturi in drugih zvrsteh umetnosti. To je bila tudi tema včerajšnjega Knjižnega kazala, kjer se je Maja Šučur pogovarjala z Dijano Matković (V imenu očeta) in Zoranom Kneževićem (Dvoživke umirajo dvakrat).
Čeprav so dogodek najprej želeli poimenovati Čefurji v moderni slovenski književnosti, so si ravno zaradi prevelike asociacije na Vojnovićev roman Čefurji raus premislili. Prav tako je izraz čefur po mnenju Šučurjeve slovenski fenomen, s katerim se identificirajo le priseljenci druge generacije, medtem ko se prva generacija priseljencev, ki je v Slovenijo prišla zaradi vojne, z njim ne identificira.
Čeprav se zdi, da je število literarnih del, ki se ukvarjajo s problematiko priseljencev, v zadnjem času naraslo, Matkovićeva opozarja, da ne gre za novonastali fenomen. Knjig na to tematiko glede na ostalo literaturo ni veliko, o tem se le več govori.
»Mogoče prvi val priseljencev, kot sta moja mama in oče, še ni bil tako infiltriran v slovensko družbo, današnja generacija pa je svoj položaj bolj sposobna artikulirati,« pojav priseljenske literature razlaga Matkovićeva in dodaja: Sama o tem ne pišem, ker je to trendovsko, ampak zato, ker je to del mene.« Svoje poreklo pa vseeno ne vidi kot eno izmed glavnih stvari, ki jo determinirajo.
S kritikami o stereotipnem prikazovanju priseljencev in ksenofobičnem prikazovanju slovenskega okolja skozi tovrstno literaturo se ne strinjata. »Pišem tako, da imam zgodbo in ji dodajam like, ki so stvarni in te zgodbe so se tudi zares zgodile,« pojasnjuje Knežević. Prepričan je, da se ljudje v njegovih delih prepoznajo, ker je bolečino priseljenca doživljal tudi sam.
S tem se strinja tudi Matkovićeva, ki verjame, da je avtor upravičen do vsake teme, ki jo lahko opiše avtentično. »Zdi se mi, da s tem, ko ubesediš svojo izkušnjo in se nekdo z njo poveže in je zaradi tega manj sam, potem ima knjiga svoj namen in prinaša odrešitev.«
Kljub temu, da je pogovor večinoma tekel o literarnih junakih, ki prihajajo iz nekdanjih držav Jugoslavije, so prepričani, da bi do istih zaključkov prišli tudi s pogovorom o literaturi priseljencev drugih držav. Ne nazadnje ni pomembno, ali si čefur, Slovenec ali Afričan, ampak zgodba in identiteta junaka, s katerim se lahko identificiraš.
