Šarm skandinavskih kriminalk

Ena od gostij letošnjega knjižnega sejma je tudi predavateljica Kerstin Bergman, specializirana za skandinavske kriminalne romane, enega največjih izvoznih artiklov tega dela Evrope. Nedavno je izdala knjigo o švedski kriminalni književnosti. Za Delo je spregovorila o nekaterih zanimivih dimenzijah tega žanra.

V svoji knjigi Swedish Crime Fiction:­ The Making of Nordic Noir Kerstin Bergman detektira eksotične poteze,­ kot jih imenuje, zaradi katerih so skandinavski avtorji in avtorice dobili tako močan globalni odziv in pripoznanje. »Po mojem gre za kombinacijo kritike propadajoče države blaginje, precej močnih ženskih junakinj in relativne enakosti med spoloma.« Po njenem prispeva k šarmu tega žanra tudi umeščenost v severnjaško pokrajino z njenimi specifikami in naravnimi pojavi. V teh romanih je očitna tudi afiniteta do anglo-ameriške tradicije detektivskega in kriminalnega romana, še poudarja Kerstin Bergman, zaradi česar ­so dovolj dostopni.

Eden največjih prodorov v tem žanru je uspel Stiegu Larssonu v začetku 21. stoletja s trilogijo Millenium. Romani, ki pri obravnavi nekaterih perečih družbenih problemov na Švedskem postavijo ekscentrično računalniško hekerko Lisbeth Salander in preiskovalnega novinarja Mikaela Blomkvista. V treh kriminalkah najbolj izstopa ravno Larssonova politična kritika Švedske, ki velja za eno uspešnejših socialnih držav. V čem je privlačnost njegovega pisanja, čemu gre pripisati uspeh njegovih del pa tudi filmov, narejenih po njegovih romanih? Kerstin Bergman je prepričana, da je k njegovemu uspehu prispeval predvsem njegov močni feminizem. O tem, kako ocenjuje letošnji izid nadaljevanja trilogije Dekle v pajkovi mreži, tokrat izpod peresa Davida Lagercrantza, pa pravi: »Roman je dobra kriminalka, se pa Lagercrantzov slog precej razlikuje od Larssonovega. Všeč so mi mnogi novi junaki, ki jih je ustvaril Lagercrantz, mislim tudi, da je našel dobro temo, zaradi katere se zdi Lisbeth Salander relevantna tudi danes, mi pa to, kako naslika glavna junaka, ni preveč blizu.«

Mankell in ženske

V svetu je letos odmevala tudi smrt enega največjih švedskih pisateljev in enega ključnih imen skandinavskih kriminalk Henninga Mankella, ki je v svet prepoznavnih junakov pripeljal detektiva Kurta Wallanderja. »On je velik evropski intelektualec, ki je v svojih romanih in drugih delih napravil zelo veliko za ozaveščanje sveta o različnih problematičnih temah in problemih, denimo o aidsu v Afriki,« njegov pomen ocenjuje Kerstin Bergman.

Ena od značilnosti skandinav­skega kriminalnega romana je tudi ta, da v tem žanru ustvarja precej uspešnih avtoric. Je mogoče govoriti o ženski pisavi v kriminalnem romanu? »Ne verjamem, da obstaja kaj takšnega, kot je ženska pisava. Mislim pa, da so avtorice prispevale več močnih ženskih likov v skandinavskih kriminalkah. Obenem je treba priznati, da so Stieg Larsson in mnogo mlajših moških pisateljev napravili več za feminizem kot pisateljice v devetdesetih letih in v začetku novega tisočletja. Danes je na sceni precej odličnih feminističnih avtoric. Katarina Wennstam je morda ena ­najboljših.«

Od knjige do televizije

Popularnost določenega žanra lahko merimo tudi po tem, ali dobi svojo upodobitev v drugih medijih, kot sta film in televizija. Larssonova trilogija je uspela v filmu, Dekle z zmajskim tatujem so posneli v Hollywoodu, prav tako je bil za različne TV-hiše vir inspiracije Kurt Wallander. Del tovrstne produkcije nastaja po literarnih predlogah, obstajajo pa tudi uspešne serije na podlagi izvirnih scenarijev – ena takšnih je dansko-švedski Most. »Na Švedskem obstaja močna povezava med literarnimi kriminalkami in TV-serijami. Te so v glavnem narejene po knjižnih predlogah in po literarnih junakih. Na Danskem so po drugi strani precej boljši v ustvarjanju originalnih TV-nadaljevank, ki so precej boljše od švedskih. Most je res fantastičen,« pravi Kerstin Bergman.

Novi in novi

Svetovna javnost je seznanjena z uspešnimi skandinavskimi pisatelji, hkrati pa produkcija novih del v popularnem žanru ne pojenja. Kerstin Bergman poudarja, da mlada švedska generacija prinaša vrsto odličnih piscev in pisateljic. Na katera imena torej velja biti pozoren? Katarina Wennstam, Christoffer Carlsson, Anders de la Motte, Jens Lapidus in Kristina Ohlsson. »Od povsem novih in neznanih bi izpostavila Anno Karolino in Joakima Zanderja,« zaključuje Kerstin ­Bergman.