V zadnjih dveh letih se je pojavila na tržišču vrsta knjig, ki poskušajo razložiti fenomen samooklicane Islamske države (IS). O nastanku, rasti in vplivu skrajne sunitske milice, tega objestnega otroka propadlih arabskih režimov, zahodne zunanje politike in nepravičnih vojn na Bližnjem vzhodu ter izjemne oglaševalske agencije, ki bolj kot milica
Prav vsem knjigam o IS sta lastni velikanska ambicija in manko celostnega vpogleda in razumevanja. Ključni problem vseh teh knjig je preprost in boleče očiten: manko neposredne »terenske« izkušnje in, predvsem, neposrednega soočenja z voditelji in borci Islamske države, te vrhunske
Zato sem se kot bralec in nekdo, ki je po spletu naključij spoznal delovanje IS celo od bližje, kot bi si morda želel, lotil še ene knjige o »bradatih verskih blaznežih« s precejšnjo rezervo. Toda Sveta vojna: pod črno zastavo avtorja Samija Moubayeda (založba Ciceron, 2016) je od vseh knjig o IS, ki jih je mogoče dobiti v knjigarnah (nekaj jih še nastaja), z naskokom najbolj »holistična«.
Kljub včasih klišejski in večkrat suhoparno akademski naraciji je Sveta vojna presežek, ki bi moral biti bolj kot zares poznavalskemu občinstvu namenjen širši javnosti; tisti, ki v preobilju informacij in novic ni (več) sposobna ločevati med resničnim in neresničnim, med dejstvi in mitologijo, med realpolitiko in ideologijo, med novinarstvom in teorijo zarote, med fikcijo in stvarno literaturo.
Faktografski obračun
Moubayed v nepremočrtnem zgodovinskem kontekstu natančno opiše in oriše preteklost, sedanjost in prihodnost IS – pri tem navaja neskončno število virov, med njimi pa so daleč najbolj kredibilni tisti, ki so sami od blizu spoznali delovanje milice, ki jo mediji v odsotnosti konteksta, uvida in vedenja v prevladujoči sveti preproščini predstavljajo kot »absolutno zlo«, kar samo po sebi onemogoča kakršnokoli inteligentno in vsaj kanček reflektirano (javno) razpravo. Moč Moubayedove knjige je ravno v faktografskem obračunu s fantazijami in blodnjami – njen hladnokrvni sestop z oblaka puhlih ugibanj v skoraj matematično shematičnost.
A tu se skriva tudi šibkost knjige, o kateri se zdi, da je v svoji naravnanosti tako politično korektna, da številna sporočila zaradi odsotnosti »družbene kritike« izgubijo del naboja – glede na občutljivost tematike in avtorjevo osebno izpostavljenost je to mogoče razumeti, a cena, ki jo zaradi tega plača vsebina, je preprosto previsoka.