Slovenija častna gostja knjižnih sejmov v Frankfurtu in Bologni!  

Uspešni kandidaturi: Po letu 2010 se obeta slovenska odprava na svetovna založniška vrhova.

Objavljeno
16. oktober 2017 19.10
Igor Bratož
Igor Bratož

Ljubljana – Predstavitev slovenskih knjig in kulture na največjem knjižnem sejmu v Frankfurtu in najpomembnejšem sejmu otroških knjig v Bologni je relativno blizu: v dobro obveščenih krogih z gotovostjo trdijo, da bo Slovenija častna gostja v Frankfurtu leta 2021 ali 2022, v Bologni pa po letu 2020.

Slovenija, ki je obsežen elaborat o kandidaturi za častno gostjo frankfurtskega sejma direktorju Jürgenu Boosu izročila na sejmu pred dvema letoma, podpis pogodbe o gostovanju pričakuje predvidoma v začetku prihodnjega leta, najkasneje februarja.

Vladnih 2,5 milijona evrov

To gostovanje, o katerem se je sicer govorilo že dolga leta, je zapisano med temeljnimi cilji tudi v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, vlada je za pripravo projekta namenila 2,5 milijona evrov in izvedbo projekta zaupala Javni agenciji za knjigo (JAK), dodatna sredstva bodo organizatorjem dosegljiva v okviru izvajanja evropske kohezijske politike, kamor je umeščena operacija z naslovom Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini. Leti 2021 in 2022 bosta ključni za veliko predstavitev slovenske knjižne ustvarjalnosti v tujini.

Kdo, kaj in za koliko?

Letošnja častna gostja frankfurtskega sejma, Francija, peti največji knjižni trg na svetu z več kot 10.000 založbami, je za nastop porabila 4,7 milijona evrov, Norveška, gostja leta 2019, bo skupaj s sredstvi vlade in knjižne industrije po besedah direktorice agencije Norla Margit Walsø odštela nekaj čez 5,3 milijona evrov, Gruzijci, častni gostje sejma prihodnje leto, o financiranju ne govorijo, po lanskih nepotrjenih sejemskih govoricah načrtujejo okrog 7 milijonov.

Gruzija bo po številu prebivalstva druga najmanjša častna gostja sejma po Litvi, tam deluje okrog sto založb. Po podatkih zadnjega nacionalnega programa za kulturo se pri nas z založništvom ukvarja 500 poslovnih subjektov. V nemščino, navaja JAK, je bilo do leta 2013 prevedenih 582 del slovenskih avtorjev, več kot v angleščino.