Sovretova nagrada Urošu Kalčiču
Komisijo za osrednjo slovensko prevajalsko nagrado sta prepričala njegova prevoda romanov Donne Tartt: Skrivne zgodovine in Liščka.
Odpri galerijo
Najvišja slovenska prevajalska nagrada se imenuje po slovenskem filologu in prevajalcu Antonu Sovretu. Foto Wikipedia
Znano je ime prejemnika letošnje Sovretove nagrade, osrednje slovenske na področju prevajanja, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje že od leta 1963. Letošnji nagrajenec je Uroš Kalčič, nagrajen bo za prevode romanov Donne Tartt Skrivna zgodovina (The Secret History) in Lišček (The Goldfinch).
Oba sta izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani v letih 2016 in 2017. Podelitev nagrade bo 24. oktobra na sedežu društva v Ljubljani, v ožji izbor zanjo se je prebila tudi prevajalka Jelena Isak Kres, in sicer s prevodom Homerjeve Iliade (izbor), izdane pri Mladinski knjigi. V komisiji za nagrade in priznanja pri DSKP so bili Drago Bajt, Aleš Berger, dr. Matej Hriberšek, Majda Kne in dr. Nada Grošelj, ki jo je kot predsednica vodila.
Kot so zapisali v komisiji, se je Kalčič z avtorsko prozo vpisal na vidno mesto v slovenski književnosti, a je širši javnosti še dosti bolje znan prav kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom. Ta sega od strokovne literature (npr. temeljne Frazerjeve antropološke in religiološke študije Zlata veja ali Swedenborgove mistike) do mladinskega leposlovja (Ćopićevi Doživljaji mačka Toša) in leposlovja za odrasle.
Med slednjim najdemo (sodobne) klasike, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča ali Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostno žanrsko literaturo (kriminalke švedskega pisatelja Mankella, Tolkienov Silmarillion, v zadnjih letih Follettovo zgodovinsko fikcijo). Na vseh teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno. Prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov – pomislimo samo, kako oddaljen je, denimo, svet mačka Toša, idilično polpreteklo bosansko podeželje, od umetniških in izobraženskih krogov ob koncu 16. stoletja v Ime mi je rdeča – in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela.
Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj znana, a nadvse »žmohtna« beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila.
V letih 2016 in 2017 smo opisane odlike lahko opazovali v Kalčičevih prevodih kultne sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt: v Skrivni zgodovini in Liščku. Skrivna zgodovina pripoveduje, kako se skupinica študentov klasične filologije pod vplivom svojega karizmatičnega profesorja loti eksperimentov z dionizičnimi orgijami (seveda s tragičnim izidom), medtem ko sledimo protagonistu Liščka vse od zgodnje adolescence, ko mu v terorističnem napadu umre mama in se v njegovi posesti znajde znamenita slika liščka, ki ga spremlja vse življenje.
Obsežna romana se spogledujeta z žanrom kriminalke, vendar ga daleč presegata, saj se osredinjata na psihološki razvoj in življenjsko filozofijo protagonistov, podprta pa sta s teoretičnim znanjem na različnih področjih, denimo v klasični filologiji in umetnostni zgodovini. Za polnokrvno poustvaritev obeh del prejme Uroš Kalčič Sovretovo nagrado 2018.
Oba sta izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani v letih 2016 in 2017. Podelitev nagrade bo 24. oktobra na sedežu društva v Ljubljani, v ožji izbor zanjo se je prebila tudi prevajalka Jelena Isak Kres, in sicer s prevodom Homerjeve Iliade (izbor), izdane pri Mladinski knjigi. V komisiji za nagrade in priznanja pri DSKP so bili Drago Bajt, Aleš Berger, dr. Matej Hriberšek, Majda Kne in dr. Nada Grošelj, ki jo je kot predsednica vodila.
Prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom
Kot so zapisali v komisiji, se je Kalčič z avtorsko prozo vpisal na vidno mesto v slovenski književnosti, a je širši javnosti še dosti bolje znan prav kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom. Ta sega od strokovne literature (npr. temeljne Frazerjeve antropološke in religiološke študije Zlata veja ali Swedenborgove mistike) do mladinskega leposlovja (Ćopićevi Doživljaji mačka Toša) in leposlovja za odrasle.
Med slednjim najdemo (sodobne) klasike, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča ali Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostno žanrsko literaturo (kriminalke švedskega pisatelja Mankella, Tolkienov Silmarillion, v zadnjih letih Follettovo zgodovinsko fikcijo). Na vseh teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno. Prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov – pomislimo samo, kako oddaljen je, denimo, svet mačka Toša, idilično polpreteklo bosansko podeželje, od umetniških in izobraženskih krogov ob koncu 16. stoletja v Ime mi je rdeča – in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela.
Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj znana, a nadvse »žmohtna« beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila.
Preberite še:
»Najbolj sem se namučila sama s sabo«
»Najbolj sem se namučila sama s sabo«
Komisija o nagrajenih romanih
V letih 2016 in 2017 smo opisane odlike lahko opazovali v Kalčičevih prevodih kultne sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt: v Skrivni zgodovini in Liščku. Skrivna zgodovina pripoveduje, kako se skupinica študentov klasične filologije pod vplivom svojega karizmatičnega profesorja loti eksperimentov z dionizičnimi orgijami (seveda s tragičnim izidom), medtem ko sledimo protagonistu Liščka vse od zgodnje adolescence, ko mu v terorističnem napadu umre mama in se v njegovi posesti znajde znamenita slika liščka, ki ga spremlja vse življenje.
Obsežna romana se spogledujeta z žanrom kriminalke, vendar ga daleč presegata, saj se osredinjata na psihološki razvoj in življenjsko filozofijo protagonistov, podprta pa sta s teoretičnim znanjem na različnih področjih, denimo v klasični filologiji in umetnostni zgodovini. Za polnokrvno poustvaritev obeh del prejme Uroš Kalčič Sovretovo nagrado 2018.
