Zmagoslavje Živega peska

Švedska pisateljica Malin Persson Giolito se veseli uspeha, a se ji ta, glede na dogajanje v družbi, zdi skoraj nespodoben.

Objavljeno
27. april 2017 21.14
I. B.
I. B.

Začetek pisateljske kariere švedske avtorice Malin Persson Giolito ni bil običajen: pisati je začela, po tistem, ko so jo na večer pred božičem - bila je v sedmem mesecu nosečnosti - po desetih letih dela nenadoma odpustili iz odvetniške pisarne. »Bližalo se je novo leto, čas, ko si zamišljaš, da bo prihajajoče leto nekaj čisto drugega in boš storil to ali ono. Takrat sem si rekla, da bo prihodnje leto tisto, ko bom vendar že napisala svoj roman. Čas in denar imam, sem si rekla.«

Sledile so tri knjige, v prvi se je pojavila pravnica, ki so jo nosečo odpustili iz največje nordijske odvetniške pisarne. »Za švedske razmere je bila knjiga uspešna, precej so je pokupili odvetniki,« se spominja pisateljica, ki je po prvi knjigi dobila zaposlitev v evropski komisiji v Bruslju, a ko je ugotovila, da je vsaka od njenih knjig uspešnejša, je zaposlitev po nekaj več kot letu opustila in se lotila le pisanja.

Četrto knjigo, temno zgodbo o sojenju najstnici, ki je uprizorila šolsko streljanje, je pisala precej na skrivaj, nedokončanega rokopisa ni pokazala nikomur, še uredniku ne, edini, ki mu je zaupala, je bil zelo slaven švedski pisatelj kriminalk, ki pa ga pisateljica noče izdati. Nekaj tednov pred lanskim londonskim knjižnim sejmom so vzorčni prevod začetka romana poslali različnim tujim založbam in posrednikom, v Londonu pa je potem kar zavrelo, knjiga z naslovom Živi pesek (Quicksand) je bila najbolj vroči naslov sejma, v treh dneh - knjiga takrat na Švedskem sploh še ni izšla - so prodali pravice za prevode v štirinajst jezikov, za angleški trg jih je odkupila založba Simon & Schuster.

Zdaj, po letu, v katerem je Živi pesek postala globalna uspešnica, vsepovsod pa so jo hvalili tudi kritiki, Malin Persson Giolito pravi, da je uspeh skorajda nespodoben, češ svet je zaradi terorizma, vojn in vsega drugega preživel eno najslabših let, njeno pa je bilo najboljše doslej. »Zmeraj, ko sem dobila v roke novo pozitivno oceno knjige, sem pomislila, da se bo to enkrat končalo in se bom vrnila k običajnemu življenju. Pa se še zmeraj nisem!«